Holesterol je voskasta snov, ki jo najdemo v vsaki celici telesa kot sestavni del celičnih membran. Telo ga nujno potrebuje za gradnjo novih, zdravih celic, previsoke vrednosti pa lahko povečajo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, saj prihaja do nastanka maščobnih oblog na stenah krvnih žil.
Med 6. in 12. marcem je potekal svetovni teden glavkoma. O tej tihi, a zahrbtni bolezni, ki povzroči marsikatero slepoto, a jo je mogoče tudi obvladovati, smo se pogovarjali s prof. dr. Barbaro Cvenkel, dr. med., specialistko oftalmologije, vodjo Oddelka za glavkom na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in nacionalno koordinatorko za oftalmologijo. Vrhunsko strokovnjakinjo na svetovni ravni, predvsem pa zelo prijetno in toplo osebo z odličnim občutkom za ljudi.
Z izrazom urinska inkontinenca označujemo izgubo nadzora nad odvajanjem urina. To je zelo pogost pojav, ki predstavlja velik socialni in higienski problem, saj voda uhaja brez nadzora po kapljicah ali v celoti, tudi če jo poskusimo zadržati.
Odrasla oseba potrebuje za normalno delovanje od sedem do devet ur spanca vsak dan. Ta je izjemno pomemben, saj ohranja in obnavlja delovanje celotnega telesa. Z besedo nespečnost opisujemo motnje spanja, kot so težave na začetku spanja, prebujanje ponoči, prezgodnje zbujanje in zbujanje z občutkom nespočitosti. Gre za pogosto motnjo, saj jo vsaj enkrat v življenju doživi polovica ljudi.
Živimo v času, ki je zaradi ukrepov, povezanih z omejevanjem epidemije, še posebno stresen.
Temu nenormalnemu stanju pa lahko dodamo še najrazličnejše splošne vsakodnevne skrbi in pritiske. Poglejmo si na kratko, kaj moramo vedeti o stresu in kako ga lahko zmanjšamo.
Zakorakali smo globoko v mrzlo zimo – končno, bi rekli nekateri …
In hkrati v nov val okužb z ne več tako novim koronavirusom, za katerega vsi upamo, da imajo znanstveniki prav, ko pravijo, da se bo kmalu spremenil v malo bolj zoprn prehlad.
Eden najpomembnejših mineralov, ki uravnavajo delovanje našega telesa, je železo. Prisotno je v vseh telesnih celicah, največ pa ga imamo v krvi.
Spanje je naravno ciklično ponavljajoče se stanje telesa in duha, zanj je značilno spreminjanje ravni zavesti. V spanju sta možnost zaznavanja in odgovora na zunanje dražljaje zmanjšana, kar se beleži v različni možganski aktivnosti.
Sanje so univerzalne žive slike, podobe, vonjave in okusi, občutki in spomini – pravzaprav nekakšne zgodbe, ki jih ponoči pripovedujejo naši možgani. Te zgodbe, ki so vseh vrst: prijetne, zastrašujoče ali fantazijske, se pojavljajo pri večini ljudi, čeprav za marsikoga sanje s prvimi jutranjimi žarki izpuhtijo.
Že desetletja so srčno-žilne bolezni v razvitem delu sveta in tudi v Sloveniji najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja.
