»Predvsem sem vedno imela občutek za ljudi«
Med 6. in 12. marcem je potekal svetovni teden glavkoma. O tej tihi, a zahrbtni bolezni, ki povzroči marsikatero slepoto, a jo je mogoče tudi obvladovati, smo se pogovarjali s prof. dr. Barbaro Cvenkel, dr. med., specialistko oftalmologije, vodjo Oddelka za glavkom na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in nacionalno koordinatorko za oftalmologijo. Vrhunsko strokovnjakinjo na svetovni ravni, predvsem pa zelo prijetno in toplo osebo z odličnim občutkom za ljudi.
Prof. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., specialistka oftalmologije
Zakaj ste se odločili za študij medicine, ste imeli zgled v družini?
Ne, sploh ne. Vedno so me veselile konkretne naravoslovne vede, sprva kemija, ampak potem sem si glede slednje premislila. Morda me je v medicino nekoliko preusmeril moj oče, ki je bil sam kemik, češ da je to širša znanost. Predvsem sem pa vedno imela občutek za ljudi.
Pa je bila specializacija za oftalmologijo vaša želja ali vas je doletela po spletu naključij?
Imela sem to željo. In ko sem začela specializirati, me je oftalmologija vedno bolj zanimala. Zdela se mi je vedno bolj interesantna, češ, kako lahko ima en tako majhen organ, kot je oko, toliko podpodročij, specializacij. Vedno sem imela veselje z oftalmologijo.
Kako zelo je ta veda napredovala od začetkov vaše specializacije?
Kar precej. Ko sem končala specializacijo, sem se zelo dolgo ukvarjala z glavkomom. In nato sem imela eno veliko srečo; okrog leta 1995 sem v reviji International glaucoma review zagledala oglas za štipendijo v tujini. Prijavila sem se in v Evropskem glavkomskem združenju, ki je bilo takrat še bolj v povojih, so bili tako presenečeni, da se je prijavil nekdo iz »vzhodnih« držav, da so me takoj sprejeli. Moj mentor pri izobraževanju v tujini je bil zelo razgledan človek, vodja vseh raziskav v veliki londonski bolnišnici in tudi poznejši predsednik Evropskega glavkomskega združenja. V tem združenju sem že dolgo zelo aktivna tudi sama.
Bolezni oči je veliko. Kako pogoste so v svetu in katera je najpogostejša?
Zakaj ljudje po svetu slabo vidijo? V različnih delih sveta so različni vzroki. Širše po svetu so najpogostejše nekorigirane refraktivne napake in katarakta. V razvitem svetu, kjer imamo več starejše populacije, so pa druge bolezni. Na prvem mestu je starostna degeneracija makule, takoj na drugem mestu pa glavkom. Torej bolezni, povezane s staranjem.
Katera od obeh naštetih je hujša?
Mislim, da je slabše imeti napredoval glavkom kot degeneracijo makule. Pri glavkomu lahko imaš sicer dobro vidno ostrino, vendar izgubiš vidno polje in zaradi tega praktično nisi samostojen, pri gibanju si odvisen od pomoči. Ravno narobe je pri degeneraciji makule, kjer izgubljaš center vida, torej težko razpoznaš obraze in ne moreš brati, lahko se pa samostojno giblješ. Si manj odvisen od drugih kot pri napredovalem glavkomu, seveda če se ta pojavi na obeh očeh.
Za kaj pravzaprav gre pri glavkomu?
Gre za počasi napredujoče propadanje živčnih vlaken, ki sestavljajo vidni živec. To odmiranje in propadanje naj bi se dogajalo na mestu, kjer vidni živec zapušča zrklo in nato prenaša informacije naprej po vidni poti v možgane. Uvrščamo ga med nevrodegenerativne bolezni. To odmiranje živčnih vlaken se dogaja v očesu, gre pa tudi za zmanjšanje sinaps in pri napredovalem glavkomu za spremembe v možganih, za nevrodegeneracijo v lateralnem genikularnem jedru in v možganski skorji. Vse to seveda povzroča izpade v vidnem polju.
Torej kot nekakšne črne packe?
Tega bolniki z glavkomom pravzaprav nikoli ne vidijo. Če je glavkom napredoval obojestransko, ga bolniki največkrat zaznajo kot meglen vid ali kot da v vidnem polju nekaj manjka. Ne vidijo pa »tunela« ali črnine. Denimo pri vsakodnevnih opravilih težko razločijo pri slabem kontrastu, ali je skodelica ali kozarec poln ali prazen, črke pri branju so zbledele, potrebujejo več svetlobe, da vidijo …
Kako pa ga bolnik v zgodnji fazi prepozna?
Zelo težko. Zlasti če glavkom bolj prizadene eno oko, kar je pogosto. Ker gledamo z obema očesoma, če je drugo zdravo, sploh ne bomo opazili, da na bolno oko slabše vidimo. Zlasti ker ti izpadi ponavadi niso v sredini vidnega polja, vidna ostrina pa lahko dolgo ostane dobra. Zato včasih svetujem, da vid preizkusimo tako, da se zagledamo v neko točko na sliki in ko se nanjo fokusiramo, vidimo tudi okolico. To je naše vidno polje. Poskusimo z enim in potem še z drugim očesom in pri asimetričnem glavkomu bi lahko opazili, da vidno polje obeh oči ni enako, da je na enem očesu slabše. Zanesljivo pa lahko glavkom ugotovimo samo s pregledom pri specialistu. Ta med pregledom opazi značilne spremembe na vidnem živcu in lahko začne pravočasno zdraviti.
Ko gremo po očala k optiku, nas lahko že ta opozori, da nekaj ni v redu?
Optiki se ukvarjajo predvsem z vidno ostrino, ta pa je lahko brezhibna tudi pri bolnikih z napredovalim glavkomom. Zato je nujno, da specialist pregleda vidni živec in po potrebi opravi preiskavo vidnega polja. Optik torej za to ni kompetenten, on je obrtnik, ki izdeluje očala.
Je po diagnozi mogoče ukrepati, še preden nastane poškodba?
Je mogoče. Ko ugotovimo, da gre za glavkom, in če bolnik še ne opaža težav, lahko na različne načine znižamo očesni tlak, s čimer upočasnimo ali celo ustavimo napredovanje bolezni. Očesni tlak znižamo na neko raven, ampak ne vemo točno, koliko je optimalno. Bolnika moramo zato spremljati in ugotavljati, kako hitro bolezen napreduje. Naš cilj je, da se ne slabša hitreje, kot poteka proces naravnega staranja.
Je glavkom ozdravljiv oziroma kako ga je mogoče zdraviti?
Gre za okvaro vidnega živca, ki je prvi možganski živec. In vsaka okvara živčnih vlaken je nepovratna. Glavkoma tako ne moremo pozdraviti, tega ne znajo še nikjer na svetu, lahko pa napredovanje ustavimo ali zelo upočasnimo predvsem z zadostnim znižanjem očesnega tlaka. Poteka ogromno raznih raziskav, kako bi te okvare obrnili, povrnili funkcijo, ampak nič še ni v taki fazi, da bi lahko aplicirali na ljudi.
Ali ga je mogoče tudi preprečiti? S čim lahko zmanjšamo tveganje? Z načinom življenja, prehrano?
Zanesljivo ne moremo vplivati na genetiko. Pomemben pa je zdrav način življenja. Aerobna telesna aktivnost gotovo pripomore, saj znižuje očesni tlak. Dokazano je koristna zdrava prehrana z veliko zelenjave in ribami. Očesa pa ne smemo vzeti kot samo oko, ampak kot del organizma. In če imamo zdrav organizem, lahko to vpliva na boljšo prekrvitev vidnega živca. Pomembno je tudi zdravljenje hipertenzije in hipotenzije – ne previsok in ne prenizek krvni tlak ne vplivata dobro na prekrvitev vidnega živca. Pomemben je tudi metabolni sindrom, ki ga je vedno več in pospešuje staranje.
Pravijo, da je za glavkom najslabša kombinacija visokega očesnega in nizkega krvnega tlaka …
Da. Perfuzijski tlak vidnega živca je odvisen od očesnega in krvnega tlaka. Če imamo visok očesni tlak in nizek diastolični tlak, to povzroča slabšo prekrvitev vidnega živca in prevalenca glavkoma narašča. Ni dober niti visok krvni tlak; najboljša je optimalna regulacija. Enako kot velja tudi za srčno-žilne dogodke, denimo pri koronarni arterijski bolezni.
Je glavkom dedna bolezen? Je smiselno gensko testiranje?
Manjši delež glavkoma ima močno dedno povezavo, ugotovili so mutacijo v enem genu, ampak to velja le za nekaj odstotkov glavkoma, predvsem za primere, ki se pojavljajo bolj zgodaj. Povezan je z visokim očesnim tlakom in predstavlja zelo močno družinsko obremenjenost. Pri večini pa tega ni, gre za poligensko dedovanje oziroma druge dejavnike tveganja, kot je visok očesni tlak, tanka roženica, način življenja, okoljski dejavniki … Morda tudi kombinacija polimorfizmov genov, ki so v populaciji sicer zelo pogosti, ampak imajo en majhen vpliv na razvoj predvsem primarnega glavkoma odprtega zakotja. Splošno testiranje ni smiselno, bi pa priporočala genetsko testiranje pri tistih, ki imajo zelo visok očesni tlak, se pravi pri primarnem juvenilnem glavkomu z močno družinsko obremenjenostjo. V tem primeru ima to smisel za nadaljnje svetovanje.
Obstajajo še drugi dejavniki tveganja?
Omeniti velja sekundarne glavkome, ki nastanejo zaradi drugih vzrokov, kot so poškodbe, vnetja, operacije na očesu. Ljudje pozabijo kakšne tope udarce v oko, komu prileti kakšna tenis žogica … Tudi zaradi takšnih stvari se lahko pozneje razvije glavkom, zato je pomembno spremljanje, da ljudje ne pridejo šele takrat, ko že skoraj oslepijo.
Katere so skupine z večjim tveganjem za glavkom? Obstaja morda razlika med spoloma?
Pri najpogostejšem glavkomu pri nas, primarnem glavkomu odprtega zakotja, ni razlik med spoloma, pojavnost pa narašča s starostjo. Kar se tiče glavkoma zaprtega zakotja, ki je pri nas bolj redek, pa je tveganje večje pri družinski obremenjenosti, ženskah, osebah s plitvim sprednjim očesnim prekatom. Bolj pogost pa je pri prebivalcih v določenih delih sveta, kot so Indija, Kitajska, Mongolija, zelo dovzetni so denimo Eskimi.
Imate za naše bralce kakšna posebna priporočila za ohranitev zdravja oči?
Danes je na splošno veliko težav zaradi bližinskega dela, dela z računalnikom. Ko se koncentriramo, manjkrat mežikamo in se oči sušijo. Veliko je težav s suhimi očmi, z nestabilnim solznim filmom, težave so tudi zaradi klimatskih naprav.
Kar se tiče glavkoma, je pomemben pregled, ki ga opravimo pri specialistu, pri družinski anamnezi glavkoma bolj zgodaj, do 35. leta, pri drugih nekje po 40. letu, ko gremo prvič po bližinska očala, in v nadaljevanju vsaki dve do tri leta … Potrebno je ozaveščanje, saj žal še vedno naletimo na bolnike, ki pravijo, da za to bolezen prvič slišijo. In marsikomu bi lahko veliko bolj pomagali, če bi se pri zdravniku oglasil pravočasno.
Se sami držite teh priporočil in smernic, vam uspeva živeti zdravo?
V bistvu ja. Mogoče malo preveč delam. Oftalmologija namreč ni samo moje delo, ampak je morda malo preveč tudi moj hobi, moje veselje. Ampak zdravega načina življenja se kar držim.
Kaj najraje počnete v prostem času? Imate kakšen konjiček?
Tudi v prostem času kar veliko delam na več področjih, zelo aktivna sem v Evropskem glavkomskem združenju, v izobraževanju specializantov, sploh na področju glavkoma, že več kot 15 let vodim glavkomsko šolo … Sicer pa sem bolj športen človek, rada tudi berem, ampak v tem koronskem času se mi je delo raztegnilo kar čez ves dan; se veselim, ko se bo spet kaj obrnilo in bomo lahko malo več potovali.
Torej radi potujete?
Zelo rada, ampak se mi zdi, da sem doslej več potovala službeno. Z Evropskim glavkomskim združenjem smo namreč kot ena velika družina in smo se v tem času kar pogrešali.
Kam se najraje odpravite na poletni in kam na zimski oddih?
Rada imam aktivne dopuste, težko me boste videli, da bi dolgo ležala na plaži na kakšnem soncu … Kamor koli grem, oddih rada združim z zgodovino in kulturo, veseli me tudi arheologija. Ampak moj najljubši šport je zagotovo smučanje!
Zoran Triglav
