Bolečina v trebuhu – Pot do diagnoze

Veliko ljudi vsaj enkrat ali večkrat na leto občuti blago bolečino in druge simptome v predelu trebuha – napenjanje, spahovanje, nelagodje v zgornjem delu trebuha po hrani, zaprtje, drisko.

Bolečina in druge težave so največkrat posledica nepravilnega prehranjevanja, stresnega življenja, dietnih prekrškov, pretiranega uživanja snovi, ki dražijo prebavila (močno začinjena hrana, alkohol, cigarete). To je tako imenovana funkcionalna bolečina, ki ni povezana z resno organsko boleznijo.

Večina bolnikov s funkcionalno bolečino trebuha se zdravi sama ali po nasvetu farmacevta. Pomagate si tako, da uredite ritem prehranjevanja, izločite iz jedilnika snovi, ki vam povzročajo težave, in skrbite za uravnoteženo ter zdravo prehrano s čim več balastnimi snovmi. Skrbite za redno odvajanje blata, izogibajte se pretiranemu dolgotrajnemu sedenju in se čim več gibajte – hoja, tek …

Kdaj je potreben obisk zdravnika

Obisk zdravnika je potreben v primeru hude, nenadne bolečine v trebuhu, ki jo spremljajo mrzlica, povišana telesna temperatura, splošna prizadetost, bruhanje, krvav urin, odvajanje črnega ali krvavega blata. Poleg tega je obisk zdravnika potreben ob nejasni, dalj časa trajajoči bolečini v predelu trebuha, ki jo lahko spremljajo hujšanje, izguba teka, pojav krvi v blatu ob odvajanju, spremembe pri odvajanju blata. Obisk zdravnika je potreben tudi ob pojavu penastega blata, rumenice kože ali oči.

Kako poteka pregled pri zdravniku

Vsak pregled se začne s pogovorom. Zdravnik vas bo vprašal o trajanju bolečine, tipu bolečine, o morebitnem širjenju bolečine, o intenziteti bolečine, ali se bolečina stopnjuje, ali je morda vezana na prehrano … Vprašal vas bo o splošnih simptomih, denimo o slabem počutju, hujšanju, povišani telesni temperaturi, pojavu krvi v blatu, motnjah v apetitu, bruhanju.

Zanimalo ga bo, ali ste zaužili gobe ali zdravju škodljive snovi ali če ima še kdo v družini podobne težave.

Sledil bo telesni pregled, s katerim poskušamo najti vzrok bolečine. Ker je ta lahko zunaj trebuha, vam bo ob pregledu izmeril še krvni tlak, telesno temperaturo ter poslušal srce in pljuča. Sledi natančen pregled trebuha. Sestavni del pregleda je tudi rektalni pregled (pregled končnega dela črevesa).

Že na osnovi pogovora in telesnega pregleda lahko zdravnik ugotovi določena urgentna stanja (denimo vnetje slepiča) in bolnika takoj napoti na urgenco. Napotitev na urgenco je nujna tudi ob nenadnih hujših bolečinah oziroma splošni prizadetosti bolnika.

Če so težave manj izrazite oziroma trajajo že več tednov, dodatno diagnostiko običajno opravi zdravnik družinske medicine ali pa bolnika napoti k specialistu gastroenterologu.

Katere preiskave so potrebne

Običajno so za opredelitev bolečine najprej potrebne laboratorijske preiskave. Najprej opravimo osnovne laboratorijske preiskave, določimo jetrne encime, encime trebušne slinavke, parametre vnetja. Pogosto je treba oddati vzorec urina. Na podlagi izvidov se nato lahko odločimo za dodatne laboratorijske preiskave.

Osnovna preiskava, s katero lahko opredelimo vzrok bolečine, je ultrazvok trebuha.

Z ultrazvokom trebuha pregledujemo naslednje organe: jetra, žolčne vode, žolčnik, trebušno slinavko, ledvice, nadledvične žleze, vranico, trebušne arterije in vene, sečni mehur, prostato pri moškem. Ocenjujemo lego in velikost organov, tkivno strukturo organov ter bolezenske spremembe na naštetih organih. Preiskava je neboleča, izvajamo jo leže. Med preiskavo je potrebno sodelovanje preiskovanca z zdravnikom. Traja približno 20 minut.

Že na podlagi UZ trebuha lahko postavimo diagnozo denimo žolčnih kamnov, vnetja žolčnika, zapore žolčnih izvodil, tumorja na notranjih organih (rak ledvice, trebušne slinavke, odkrijemo lahko zasevke v jetrih). Če je nato potrebna dodatna diagnostika, bolnika napotimo še na CT trebuha ali magnetno resonanco trebušnih organov.

Kadar sumimo na bolezni v predelu požiralnika, želodca ali dvanajstnika, bolnika napotimo na gastroskopijo.

Gastroskopija je diagnostična preiskava, pri kateri s posebnim medicinskim instrumentom gastroskopom pregledamo notranjost požiralnika, želodca in dvanajstnika. Pri preiskavi si natančno ogledamo videz sluznice zgornjih prebavil. Hkrati lahko odvzamemo še vzorce tkiva za histopatološko preiskavo (specialist patolog pregleda tkivo pod mikroskopom). Lahko opravimo tudi polipektomijo, odstranitev izrastkov ali polipov. Preiskavo lahko opravimo tudi v sedaciji.

Z gastroskopijo ugotovimo vnetje želodčne sluznice (gastritis), razjedo na želodcu ali dvanajstniku, maligne ali benigne tumorje v predelu zgornjih prebavil. Ugotavljamo tudi prisotnost bakterije Helicobacter pylori, ki je pogosto vzrok za gastritis ali razjedo na predelu želodca ali dvanajstnika.

Če zdravnik sumi na bolezni debelega črevesa, je potrebna kolonoskopija.

Kolonoskopija je diagnostična preiskava, pri kateri s kamero pregledamo sluznico debelega črevesa in končnega dela tankega črevesa. Odkrijemo lahko predrakave in rakave spremembe v debelem črevesu in danki ter druge bolezenske spremembe črevesne sluznice, denimo kronično vnetno črevesno bolezen, divertikle in žilne spremembe.

Za kolonoskopijo se odločamo pri diagnostiki dolgotrajne driske, sumu na krvavitev iz črevesja, odvajanju krvi, hujšanju, nepojasnjenih bolečinah v trebuhu, družinski obremenitvi z rakom debelega črevesa, preventivno v okviru programa SVIT.

Če z navedenimi preiskavami ne odkrijemo vzroka bolečine v predelu trebuha, usmerjeno opravimo še dodatne preiskave: CT trebuha, magnetno resonanco notranjih organov, pregled sluznice tankega črevesa s kapsulo (kapsulna endoskopija). Taka obravnava sodi v sklop obravnave v gastroenterološki ambulanti.

Nazalna gastroskopija – endoskopski pregled požiralnika, želodca in dvanajstnika skozi nos

Osebe, ki imajo zelo izrazit žrelni refleks, gastroskopijo običajno zelo težko prenašajo. V takem primeru lahko namesto klasične gastroskopije opravimo preiskavo skozi nos. Uporabimo poseben nazalni gastroskop.

Njegov premer je samo 4,9 mm in ker ga uvedemo skozi nos, ni v stiku z sluznico žrela – to namreč pri številnih bolnikih predstavlja veliko težavo. Kadar nosna votlina zaradi anatomskih vzrokov ni prehodna, preiskavo opravimo klasično skozi usta. Tudi v tem primeru je preiskava bistveno lažja za pacienta.

Preiskava z nazalnim endoskopom je priporočljiva tudi v primeru zožitev na zgornjih prebavilih, kjer preiskava s standardnim endoskopom ni mogoča.

Jurij Bednarik, dr. med., spec. internist, gastroenterolog

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram