Prejšnji mesec smo objavili pismo našega bralca, ki je zapisal, da ima 48 let in da so na preventivnem zdravniškem pregledu testi pokazali, da ima rahlo povišan sladkor v krvi oziroma moteno toleranco za glukozo.
Pomemben del zdravja in ravnovesja v organizmu je redno odvajanje blata. Včasih pa ne gre tako, kot bi moralo iti.
Nataša Bedernjak Bajuk se je za študij medicine odločila že kot majhna deklica. V Prekmurju so bili takrat le trije infektologi, kar je pomenilo, da je bil njen oče vsak tretji dan dežuren. Z mamo sta šli zvečer do njega in mu nesli večerjo. Tako je bila od malega povezana z bolnišnico. Sama je povedala: »Oče je bil velik entuziast, zelo rad je imel svoj poklic in je v njem užival. O tem, kaj bi bila, ko bom velika, nismo govorili. Ko sem bila pred to odločitvijo, sta me starša poskušala prepričati, naj si izberem drug poklic, kjer mi bo lažje, ker je v medicini veliko odrekanja. Menila sta, da je to za žensko, ki ima družino, izjemno naporno.«
Jeseni bo znova na preizkušnji naš imunski sistem. Pa ne le zato, ker se vroče poletje pogosto tako rekoč čez noč konča z dežjem, vetrom in padcem temperatur. Hlad v resnici ne igra pomembne vloge pri tem, ali se bomo prehladili, čeprav ime »prehlad« spodbuja prav to povezavo.
Dobra kakovost življenja bolnikov je eden bistvenih izidov zdravljenja v sodobnem času.
Tek je v svoji najzahtevnejši obliki (maraton) zaradi skrajnih naporov in dolgotrajnosti obremenitve izreden podvig za telo in duha. Da bi dosegli sladko zadoščenje, ki vas čaka, ko prečkate ciljno črto, je treba v priprave vložiti veliko truda in časa. Znano je, da se večina udeležencev nanj pripravlja 12–20 tednov. Če letos tudi vi razmišljate v tej smeri, so naslednje vrstice namenjene prav vam.
Srce in pljuča sta organa, ki nam omogočata, da počnemo vse, kar v življenju počnemo, saj našemu telesu zagotavljata kisik, ki je gorivo, nujno za življenje. Ko hodimo, tečemo, spimo, se veselimo ali jezimo, se ne zavedamo, da vse to poganjata dva med sabo povezana organa – na eni strani pljuča, kjer v naše telo vstopa kisik in izstopa ogljikov dioksid, in na drugi strani srce, ki s kisikom bogato kri poganja po telesu in vodi s kisikom revno kri nazaj v pljuča, da se ponovno nasiči s kisikom. Vse to poteka brez našega vedenja in dokler smo zdravi, nas srce in pljuča le redko opomnita nase in nas prisilita, da se denimo pri vzponu, ki smo ga podcenili, ustavimo, saj nam v prsih močno razbija in hkrati lovimo sapo.
Kožne spremembe na dojkah se pojavljajo kot posamične spremembe ali v sklopu različnih obolenj. Ženske so največkrat tiste, ki pri preventivnem pregledovanju dojk velikokrat opazijo na novo nastali »madež« na koži, »bulico« ali luščečo se spremembo, zaradi katere opravijo pregled pri svojem zdravniku ter po njegovi presoji pri dermatologu. Ta s pomočjo dermatoskopa oceni, ali gre za benigno, torej nenevarno spremembo, ali že za maligno, ki jo je treba izrezati ali kako drugače zdraviti.
Nevrologi se z ljudmi, ki so utrpeli možgansko kap, srečujemo zelo pogosto, v urgentnih ambulantah nekajkrat na dan. Možganska kap je akutna posledica možganskožilnih bolezni, za katerimi v Sloveniji letno zboli okoli 4500 ljudi, torej dobrih 200 na 100.000 prebivalcev.
Maligni limfomi so novotvorbe limfatičnega tkiva, ki nastanejo zaradi nenadzorovanega razraščanja limfatičnih celic. So klonske bolezni, ki nastanejo z maligno preobrazbo ene celice limfatične vrste B, T ali NK (naravnih celic ubijalk). Glede na izvor maligne celice, histološko sliko, klinično sliko, potek in prognozo delimo maligne limfome na hodgkinove in nehodgkinove limfome.
