Ko je bila izr. prof. Janja Ocvirk, dr. med., specialistka internistične onkologije, še v osnovni šoli, je vedno rekla, da bo zdravnica, da bo potem lahko zdravila starše, ko bodo stari. V srednji šoli jo je še najbolj zanimala biokemija, molekularna raven, vendar možnosti za študij tega v Sloveniji tedaj ni bilo in ostala ji je medicina. »Vsekakor me je vedno zanimalo naravoslovje,« je poudarila.
Kronična mieloična levkemija (KML) je bolezen, kjer je znanost v zadnjih letih dosegla izjemen napredek. Po zaslugi tarčnih zdravil, ki so na voljo tudi v Sloveniji, je bolezen za večino bolnikov postala kronična. Preživetje bolnikov s KML je ob sodobnih možnostih zdravljenja praktično enako preživetju enako starih zdravih ljudi. Za doseganje tako ugodnega bolezenskega poteka pa je zelo pomembno redno prejemanje terapije.
Srce tehta več kot 280 gramov in je mišica, ki vsak dan prečrpa približno 9000 litrov krvi in opravi 100.000 udarcev. Vaše srce dela brez premora – vsako sekundo, vsako minuto, vsako uro, vsak dan …
Stanje dolgotrajnega stresa, ki vodi v izgorelost, je ena največjih zdravstvenih groženj 21. stoletja. Kakšni so prvi simptomi izgorelosti in kako si lahko pomagamo sami?
Jeseni in pozimi so okužbe dihal pogostejše, saj velike temperaturne spremembe obremenjujejo naš imunski sistem, prav tako pa se več časa zadržujemo v zaprtih prostorih. V vdihanem zraku je prisotnih ogromno mikroorganizmov, kot so virusi, bakterije in glivice, ki z dihanjem lahko vstopijo v dihalne poti in povzročajo vnetja. Katera so najpogostejša obolenja dihal, kako si pomagati, če zbolimo, in kdaj je treba obiskati zdravnika?
Kri kroži po telesu po žilah. Iz srca gre prek arterij vse do kapilar, kjer doseže tkiva in organe, ter se od tam po venah vrne nazaj v srce. Kri je sestavljena iz krvnih celic in plazme (medcelične tekočine). Del teh celic in tekočine, ki iz kapilar uide v medcelični prostor, se kasneje po limfnih vodih povrne nazaj v krvožilni sistem.
Ključno je poiskati vzrok nespečnosti, bistvo zdravljenja je zagotovitev ustrezne kakovosti in normalnega ritma spanja. Pri blažjih oblikah si lahko pomagamo tudi sami.
Stara sem 53 let. Moja koža je suha in razpokana, zdi se mi, da je zaradi tega videti tudi postarana. Koža je občutljiva praktično v vsakem letnem času: najbolj poleti, ko je zelo vroče in se mi na obrazu naredijo majhni rdeči suhi madeži, ter pozimi, v času kurilne sezone, ki mi kožo očitno še dodatno izsuši. Jem veliko sadja in zelenjave in se držim nasveta, naj pijem dva litra vode na dan. Prosim za predlog glede nege občutljive kože predvsem v času kurilne sezone, ki zdaj prihaja.
Kar nekaj starih in tudi novodobnih modrosti poznamo, ko gre za prehlad. Prihajajo nižje temperature, več bo virusnih obolenj. Dobro je vedeti nekaj osnovnih dejstev.
Za tiste, ki jih še nekaj dni loči do maratona, smo pripravili nasvete glede opreme, prehrane, regeneracije in nenazadnje psihične priprave na dan tekme. Čeprav drži, da vas bodo noge prinesle na cilj, bo vseeno glava tista, ki vas bo gnala naprej. Zato smo za konec povzeli še nekaj motivacijskih nasvetov, da vas opremimo z vsem, kar boste potrebovali.
