Osrednja tema – Poletne radosti in neprijetnosti

Poletje je za mnoge izmed nas najljubši letni čas, saj nas spomni na počitnice, morje, plažo, počitek, brezdelje in zabavo. Večina izmed nas torej ob misli na poletje pomisli na sladke in prijetne plati življenja, le redko pa se ob tem spomnimo tudi na vse nevarnosti, ki jih s seboj prinaša ta letni čas. Poletje ima lahko za naše zdravje tudi temno plat, zato je dobro poznati največje nevarnosti poletja in načine, kako se jim izogniti.

Vročina

Poleti se temperature preko dneva in tudi ponoči povzpnejo najvišje in poletna vročina je pogosto razlog za razne zdravstvene nevšečnosti in tveganja. Za zdravje so še zlasti nevarni t. i. vročinski vali, ko vročina traja nekaj dni in tudi ponoči ne popusti. Vročinski val pomeni temperature preko 30 stopinj Celzija in pogosto tudi visoko stopnjo vlažnosti, kar pomeni soparne in vroče dni. Če se vročina torej povzpne nad 30 stopinj in traja več dni zapored, potem je potrebno svojemu zdravju nameniti nekoliko več pozornosti. V takšni vročini se človek namreč hitreje utrudi, močneje se poti in poveča se nevarnost za dehidracijo. Poveča se tudi tveganje za razna kožna vnetja, pregretje telesa in za kap.

Zelo pogosta zdravstvena nevšečnost, ki nastane kot posledica neposredne izpostavljenosti glave soncu in vročini, je sončarica. Sončarico običajno spremlja zelo visoka temperatura (okoli 40 stopinj Celzija), glavobol, vrtoglavica in splošna izčrpanost. Najbolj ogroženi skupini pri sončarici so otroci in starejši ljudje. Najboljša zaščita zoper poletno vročino je zato preventiva, kar pomeni, da se je v najbolj vročih urah dneva (med 11. uro dopoldan in 16. uro popoldan) bolje izogibati soncu. V takšnih temperaturah se je dobro zadrževati v senci in popiti več tekočine kot običajno. Izogibati se je potrebno prekomernim telesnim naporom (težkemu fizičnemu delu, naporni telovadbi, itd.). Če vročinski val traja več dni zapored, je smiselno poiskati tudi nekoliko hladnejše okolje, npr. v gorah ali ob vodi.

Prilagoditev telesa na povečano temperaturo okolja

Zdravo telo vzdržuje notranjo telesno temperaturo pri okrog 37 stopinjah Celzija. Temperatura kože (pazduha, slušni kanal, koža), kjer merimo temperaturo doma ali pri zdravniku, je vsaj za pol stopinje nižja. Skozi dan niha za eno stopinjo, ob izjemnih pogojih celo za tri stopinje. Večina ljudi se najbolje počuti v temperaturi okolja 20–27 stopinj Celzija in od 35 do 60 odstotni relativni vlažnosti. Ob višjih vrednostih se začne telo segrevati, notranja temperatura začne naraščati. V posebnem področju centralnega živčevja, imenovanem hipotalamus, se nahaja telesni »termostat«, ki ob povečanju temperature aktivira ohlajevalne mehanizme telesa. Mlajše zdrave osebe imajo učinkovitejše mehanizme kot starejše osebe.

Hlajenje telesa poteka na več načinov.

Telo se hladi z dihanjem, znojenjem in izgubljanjem toplote skozi kožo. Z izdihom izločamo segret zrak. Ta proces je učinkovit le do temperature okolja, ki je enaka telesni.

Z znojenjem se telo hladi zaradi izhlapevanja znoja s površine kože. Proces je slabše učinkovit v okoljih z visoko vlažnostjo zaradi upočasnjenega izhlapevanja. Srce mora za zagotavljanje zadostnega pretoka krvi skozi podkožje (predvsem kapilarno žilje) pomembno povečati pretok krvi.

Kadar se telo zaradi lastnih procesov kljub hladilnim mehanizmom preveč segreva (denimo ob preveliki športni aktivnosti v vročih in vlažnih pogojih, predolgem času v savni) ali hladilni procesi zaradi vročine in visoke vlažnosti sploh niso mogoči, nastanejo številne težave. Pregrevanje telesa se sprva kaže s povečano vzdražljivostjo, izgubo koncentracije in izgubo zmožnosti opravljanja fizičnih aktivnosti.

Če naštetih opozorilnih znakov oseba, ki se pregreva, ne upošteva, se pojavijo težave v obliki vročinskih bolezni:

  • vročinski edem – otekati začnejo okončine, predvsem okrog gležnjev, otekline lahko vztrajajo še več dni po ohladitvi;
  • vročinski izpuščaji – rdečkasti srbeči izpuščaji kože, ki nastanejo zaradi vnetja preveč aktivnih znojnic, ki se zamašijo;
  • vročinski krči – zaradi izrazitega potenja se razmerje soli v krvi poruši, ob tem zaradi nepravilnega delovanja živčevja in mišičja pride do krčev, ki so ob izsušenosti
    (dehidraciji) še bolj izraženi. Če oseba, ki se pregreva, pije le čisto vodo, lahko pride do pojava krčev tudi brez izsušenosti – treba je piti elektrolitske pripravke;
  • vročinska izčrpanost – posledica izsušenosti, ki vodi v slabotnost, vrtoglavico, hudo žejo, glavobol, sčasoma bruhanje, krče, zadihanost in tudi do mravljinčenja ter gluhosti udov;
  • vročinska sinkopa – izguba zavesti zaradi pregrevanja in izsušenosti je resen zaplet, ki je posledica zmanjšanja pretoka krvi skozi možgane, praviloma do sinkope pride ob daljšem stanju.

Prilagajanje telesa vročini lahko omejuje ali upočasnjuje tudi uživanje kave ali alkohola, saj pospešuje izsušitev telesa. Redno jemanje zdravil lahko prav tako upočasnjuje ustrezno hlajenje:

  • zdravila proti alergijam ali za zdravljenje prehlada lahko upočasnjujejo potenje;
  • antipsihotična zdravila zavirajo delovanje telesnega termostata v hipotalamusu;
  • blokatorji beta, kalcijevi antagonisti upočasnijo delovanje srca in nižajo krvni tlak ter preusmerijo kri iz podkožja;
  • efedrin, amfetamini in kokain lahko povečajo lastno proizvajanje temperature ter ob stisnjenju (konstrikciji) žil povzročajo zmanjšan pretok skozi podkožje;

Prehrana poleti

Prehranske razvade, ki niso v prid našemu zdravju, je čez poletje pametno postopoma opustiti. V vročih poletnih dneh težko prebavljive jedi oziroma kalorično bogati obroki niso najboljša izbira. To je čas, ko je treba poskrbeti za pravilen izbor hrane. Od tega je odvisno, kako se bomo počutili in kako bomo prenašali visoke temperature.

V poletnem času naj na naših krožnikih kraljujeta raznolika sezonska in lokalno pridelana zelenjava in sadje. Njuna prednost je v lažji dostopnosti in mnogo višji kakovosti, saj je pot od pridelovalca do potrošnika krajša in s tem hitrejša. Kakovostne ogljikove hidrate izbiramo med polnovrednimi žiti in žitnimi izdelki, kot so temne vrste kruha, riž, testenine ter različne vrste kaš, saj so bogatejši z vitamini, minerali in prehranskimi vlakninami. Najprimerneje je, da zaužijemo zelenjavo v kombinaciji z zmerno količino pustih beljakovin in kakovostnih maščob. Takšen izbor zagotavlja dobro počutje, kar s pridom izkoristimo tudi, ko želimo zgubiti kakšen kilogram.
Sadje je bolj sladko od zelenjave, a je poleti tudi dobra izbira. Privoščite si citruse, češnje, jagode, slive, jabolka, hruške, maline, robidnice in zmerno količino manga, marelic, breskev, melone, belega grozdja.

Spiti moramo vsaj liter in pol pa tudi do tri litre tekočine na dan. Piti začnite, še preden začutite žejo. Najboljša pijača je voda. Izogibajte se uživanju alkoholnih pijač, sladkanih sadnih sokov, gaziranih pijač in kofeinu. Torej za žejo pijte vodo ali nesladkan čaj. Preveč ohlajene pijače lahko povzročijo želodčne težave in drisko.

Sončne opekline

Sončenje je bilo v preteklosti sicer bolj priljubljeno kakor danes, ko se večina ljudi zaveda nevarnosti takšnega početja, še vedno pa obstaja veliko ljudi, ki z nastavljanjem sončnim žarkom pretiravajo, posledica tega so sončne opekline, poškodovana povrhnjica kože in hitrejše staranje kože. Kot sončno opeklino štejemo že pordelo kožo, še bolj nevarni pa so mehurji, ki so močno boleči in se kasneje predrejo ter oluščijo. Sončne opekline so zgolj prva in najbolj vidna posledica sončenja, pretirana izpostavljenost soncu ima namreč še druge, za zdravje resno nevarne posledice, kot je npr. kožni rak. Pred soncem se je zato potrebno ustrezno zaščititi in se neposrednim sončnim žarkom v največji pripeki pač izogibati. Kožo je potrebno tudi ustrezno namazati s sončnimi kremami z visokim zaščitnim faktorjem, glavo pa zaščititi s pokrivalom. Če do sončnih opeklin vendarle pride, je najbolje uporabiti navadni jogurt, hladilno mazilo ali aloe vera gel, ki kožo navlažijo, pohladijo in pomirijo.

Rozacea

Ljudje, ki se spopadajo z rozaceo, pogosto opazijo, da so simptomi poleti še bolj izraziti. Rozacea je sicer vnetna kožna bolezen, katere tipični znak je prekomerno zardevanje, povezano z razširjenimi žilicami na obrazu okoli nosu. Priporočamo vam, da si v poletnih mesecih pomagate z aloe vero in negovalnimi mazili. Potrebno se je izogibati soncu, alkoholu in pekoči hrani, ob poslabšanju pa je potreben pregled pri zdravniku.

Ekcem

Zaradi vročine in visoke vlažnosti zraka imajo poleti ogromno težav tudi vsi, ki se bojujejo z ekcemi oziroma z atopijskim dermatitisom. Pogosto lahko situacijo še poslabša uporaba določenih krem za zaščito pred soncem. Poskušajte ugotoviti, kaj so tisti dejavniki, ki najpogosteje sprožijo nezaželeno kožno reakcijo – ekcem in se jim izogibajte, kolikor je to mogoče.

Migrene

Morda se vam zdi, da so migrenski napadi naključni, vendar so pogosto povezani z določenimi sprožilci. Mednje sodijo tudi zelo visoke temperature. Če se spopadate z migreno, morate biti poleti še posebej pozorni na to, da se pravočasno umaknete pred najhujšo vročino.

Bolečine v nogah

Poleti je pogostost krčev in bolečin v nogah kar dvakrat večja kot v hladnejših mesecih. Kadar so temperature zelo visoke, lahko pride do določenih sprememb na živcih v vaših nogah. Najboljša preventiva je, da popijete dovolj vode in da uživate čim več živil, ki jih uvrščamo med naravne diuretike, na primer peteršilj in zeleno. Pomaga pa tudi povečan vnos magnezija.

V poletnih mesecih težko nosimo kompresijske nogavice za podporo pri krčnih žilah. Lahko si pomagate z vajami za noge in zdravilnimi učinkovinami – flavonoidi.

Zastrupitev s hrano

Višje temperature pomenijo tudi hitrejše razmnoževanje bakterij, ki so lahko škodljive za človekovo prebavo. Na vročino so še zlasti občutljivi mlečni izdelki in meso, zato jih je potrebno hraniti v hladilniku, skrinji ali hladilni torbi. Nekoliko manj nevarna je zelenjava in sadje, čeprav je poleti priporočljivo na hladnem shranjevati prav vsa živila. Hrano je potrebno vselej zaužiti svežo in se izogibati pogrevanju stare hrane. Če do zastrupitve vendarle pride, je potrebno telesu zagotoviti dovolj počitka in tekočine, da ne pride do dehidracije. Priporočljivo je uživati tudi rehidracijski prašek, s katerim si v telo povrnemo minerale in elektrolite.

Prebavne težave

Eno izmed pogostih virusnih obolenj je akutna driska, katere najpogostejši povzročitelji so rotavirusi in noravirus. Simptomi se kažejo kot driska ali bruhanje in so še posebej neprijetni. Rotavirus poškoduje in uniči celice našega črevesja, ki ne morejo več opravljati svoje vloge, predvsem absorpcije vode iz črevesja v telo ter izmenjave elektrolitov. V črevesju ostane preveč vode in hranil in to povzroči drisko.

Kopanje ali športne aktivnosti v sladkih vodah so v poletnih mesecih pomemben dejavnik tveganja za akutne črevesne okužbe. Po nekaterih ocenah se pojavi akutna driska pri kar od 3 do 8 % ljudeh, ki so se kopali v sladkih vodah.

V kopalnih vodah namreč najdemo enake povzročitelje, ki tudi sicer pogosto povzročajo črevesne okužbe (Campylobacter spp., Salmonella spp., Giardia spp., Cryptosporidium spp. in enterični virusi), in to v bistveno višjih koncentracijah, kot jih najdemo v hrani ali pitni vodi.

V povprečju zaužijemo med plavanjem vsako uro od 10 do 150 ml vode. Otroci se pogosto igrajo v plitvinah in pesku, kjer je koncentracija mikrobov največja. Poleg tega otroci ostajajo v vodi dalj časa, se pogosteje potopijo pod gladino vode, zaužijejo več vode in pogosteje dajejo stvari v usta. Zato otroci mlajši od deset let zbolevajo za drisko pogosteje kot odrasli.

Ko se pojavi driska je potrebno ukrepati takoj:

  • nujno je nadomeščanje izgubljene tekočine, najbolje z rehidracijskimi raztopinami, ki jih dobite v lekarni;
  • čimprej je potrebno začeti z jemanjem probiotikov, ki zmanjšajo tako število odvajanj kot tudi druge simptome pri driski, kot je slabost ter bolečine v trebuhu;
  • otroke in starejše ljudi z drisko peljemo k zdravniku, če se driska ne izboljša v 2–3 dneh, oziroma, če opazimo prve znake dehidracije (žeja, suha usta, slabša napetost kože, utrujenost, glavobol, temnejša barva urina, omotica, zmedenost).

Piki insektov

Poletje je tudi čas, ko je v zraku in naravi več insektov, ki za večino izmed nas niso ravno najbolj zaželeni spremljevalci toplih poletnih večerov. Med najbolj nadležnimi so gotovo komarji, ki jih je med poletjem več. Poleg komarjev je v tem letnem času tudi veliko klopov in ostalih nadležnih insektov, ki s svojimi piki in ugrizi povzročajo srbenje, v najslabših primerih pa lahko povzročijo tudi resnejše zdravstvene težave. Pri nas sicer ni nevarnosti za razne mrzlice, dengo ali malarijo, se je pa pred piki komarjev in drugih insektov potrebno dobro zaščititi, če potujemo na počitnice v bolj tropske konce sveta, kjer so te bolezni prisotne. Najbolj nevaren pri nas je klop, ki prenaša dve bolezni klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo.

Virus KME- klopni meningoencefalitis se na človeka najpogosteje prenese z vbodom okuženega klopa. V nekaj minutah po vbodu klopa se prenese s slino okuženega klopa. Virus KME se lahko prenaša tudi z vnosom nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov narejenih iz mleka kužne živine. Bolezen se prične po inkubaciji, ki traja najpogosteje 7-14 dni po vbodu klopa. Okrog tretjina bolnikov vboda klopa ne opazi. Značilna bolezen poteka dvofazno; prvo obdobje bolezni se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja ponavadi od 2 do 4 dni, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, ki se kažejo kot visoka vročina s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt. Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu je opisanih več primerov resnega poteka bolezni tudi pri otrocih. Pri starejših bolnikih (posebej starejših od 60 let) se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice (slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh, pareze). Smrtnost pri bolnikih s KME je 0,5 % do 2 %. Na voljo je le podporno zdravljenje, ki vključuje nesteroidna protivnetna zdravila, pri resnih okvarah osrednjega živčevja pa je včasih potrebna intubacija in ventilacija. Pri pojavu parez ali ohromitev je pomembna rehabilitacija s pomočjo ustrezne fizioterapije. KME najučinkoviteje preprečujemo s cepljenjem. V Evropi sta registrirani dve inaktivirani cepivi proti KME, obe sta varni in zelo učinkoviti.

V Sloveniji je borelioza najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi. Pojavlja se po celi državi in letno beležimo okoli 5.000-7.000 zbolelih. Tveganje za okužbo je največje od februarja do novembra. Blage zime in vlažne pomladi spodbujajo pojavnost klopov. Borelioza običajno poteka v treh fazah. V prvi fazi bolezni (3-32 dni po ugrizu okuženega klopa) se pojavijo značilne spremembe na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa. Pomembno je razlikovati običajno alergično reakcijo kože, ki se lahko pojavi takoj na mestu ugriza od značilnih kožnih sprememb za boreliozo. Kožne spremembe niso vedno prisotne. V drugi in tretji fazi bolezni (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca. Boreliozo zdravimo z antibiotiki. Pomembna je zgodnja prepoznava bolezni, saj je zdravljenje v prvi fazi bolezni praviloma zelo učinkovito.

Proti insektom lahko največ storimo samo z dobro zaščito – kožo lahko zaščitimo z repelenti, ki odganjajo insekte, oblečemo pa si lahna, svetla oblačila, ki zakrijejo kar čim večjo površino kože. V prostore si lahko namestimo tudi posebne naprave, ki odganjajo mrčes in insekte ter tako poskrbimo za mirne poletne noči.

Poletje in krvni tlak

Visoke poletne temperature vplivajo na višino krvnega tlaka. Znano je, da sistolični krvni tlak pade povprečno za 5 mm Hg, diastolični pa za 3 mm Hg, pri zdravljenih bolnikih s hipertenzijo lahko tudi več. Vročina namreč razširi krvne žile, kar povzroči padec krvnega tlaka. Nekaj pa doprinesejo tudi poletni meseci, ko načeloma živimo bolj zdravo. Več se gibljemo, uživamo več sadja in zelenjave, pa tudi počitnice z manj stresa k temu ugodno vplivajo.
Vroče poletje je povezano tudi z visoko vlažnostjo v zraku, ki prav tako vpliva na zdravje ljudi s hipertenzijo. Raziskave so pokazale, da se tveganje začne povečevati, ko je zunanja temperatura nad 38, vlažnost pa 70 % ali višja. Zaradi visoke vlage in temperature se pretok krvi poveča, kar obremenjuje srce, ki mora črpati močneje. Da bi telo ohranilo telesno temperaturo, se bolj poti, s tem pa se poveča tveganje za dehidracijo, kar dodatno obremenjuje srce. Še posebej srčni bolniki naj bodo v poletnih mesecih previdni in se izogibajo naporom, obremenitvam ter naj se raje zadržujejo v senci ali še bolje v notranjih ohlajenih prostorih.

Nasveti ljudem s hipertenzijo za poletne dni:

  • pijte 8 kozarcev vode: znojenje je fiziološki proces, ki je pri ljudeh nujno potreben za uravnavanje telesne temperature. Pri bolnikih s hipertenzijo, ki se zdravijo z diuretiki (zdravila za odvajanje vode), je večja nevarnost dehidracije. Zato je pomembno, da bolnik spije dovolj tekočine, vsaj 8 kozarcev vode (2 l). Previdnost je potrebna pri bolnikih, ki imajo omejitev vnosa tekočine (srčno popuščanje);
  • izogibanje močnemu soncu: neposrednemu soncu se je treba izogibati med 10.00 in 15.00 uro, telesne aktivnosti pa naj se opravljajo zgodaj zjutraj ali zvečer. Ne pozabimo na ustrezno zaščito pred soncem s pokrivali;
  • kava: ljubitelji kave si dopust in poletne dni težko predstavljajo brez skodelice opojno dišeče kave, še posebej, če je popita v prijetni družbi ob klepetu. Naj ljubitelje kave pomirim; resda kofein pri nekaterih ljudeh prehodno zviša krvni tlak, ima pa na drugi strani tudi diuretični učinek, katerega izkoriščamo tudi v antihipertenzivih. A to še ne pomeni, da bomo po kavi zato posegali pogosteje. Nasprotno, omejimo njeno količino. Če nas ta dnevna rutina sprošča in pomirja, pa kakšna skodelica kave dnevno ne bo naredila velike škode;
  • kajenje: če smo bili pri kavi dokaj popustljivi, pri cigaretah ni tako. Po pokajeni cigareti se namreč zviša krvni tlak in srčni utrip. Učinek enkratnega odmerka nikotina traja do 2 uri. Dokazano ima tudi pasivno kajenje negativne učinke. Kajenje je pomemben dejavnik tveganja za srčno žilne bolezni, zato ga je priporočljivo čim prej opustiti;
  • športne aktivnosti: redna telesna aktivnost je ključnega pomena za zdravje srca in ožilja. Ne opustimo je niti poleti, le prilagoditi je potrebno vadbo in jo prestaviti na hladnejša jutra in večere. Ne pozabimo na dovajanje tekočine. Vsi tisti, ki jemljejo diuretike, naj bodo še posebej pozorni, da ne bo prihajajo do dehidracije;
    redno jemanje terapije: tudi na dopustu ne pozabimo na redno merjenje krvnega tlaka in redno jemanje zdravil. Zato, ko pripravljamo počitniški kovček, nikar ne pozabimo vanj dodati tudi ustrezne količine zdravil za ves čas dopusta.

Prilagoditev telesa vročini pri boleznih srca

Bolezni srca, predvsem srčno popuščanje, pomembno vplivajo na sposobnost ohlajanja telesa, saj srce ni več sposobno prečrpati dovolj krvi, da se zagotovi povečan pretok skozi podkožje kot pomemben del ohlajevanja telesa. Sam proces potenja pri srčnem popuščanju sicer ni okrnjen, bolniki s srčnim popuščanjem namreč pogosto že brez pregrevanja tožijo o pretiranem potenju.

Zaradi pregrevanja, povečanega dela srca in izsušitve lahko pride pri bolnikih z boleznijo srca do dodatnih zapletov:

  • poslabšanja srčnega popuščanja – zaradi kombinacije prevelikega delovanja srca ob povečanem pretoku skozi podkožje ter ob izsušitvi zaradi potenja;
  • nastanek miokardnega infarkta (srčne kapi) – ob že izraženi bolezni srčnih žil pride do miokardnega infarkta predhodno zaradi povečanega delovanja srca že v mirovanju. Opisana je
    tudi povezava med višjo telesno temperaturo in pospešenim strjevanjem krvi, kar lahko vodi v nastanek strdkov tudi v srčnih žilah;
  • motnje srčnega ritma vključno z nenadno srčno smrtjo – elektrolitsko nesorazmerje kot posledica pretiranega potenja lahko vodi v nestabilnost srčne membrane, kar lahko, sploh ob
    predhodni bolezni srčne mišice, privede do pomembnih motenj srčnega ritma, ki so lahko tudi usodne.

Pljučni bolniki in poletje

Bolniki z obolenji pljuč so pogosti popotniki. V večini imajo na poti le blažje težave, posebno v neustreznih klimatskih pogojih. Določena obolenja pljuč in sapnic se poslabšajo v velikih mestih zaradi smoga. Po drugi strani pa se lahko simptomatika kroničnega bronhitisa izboljša v vlažnem in toplem okolju.

Največ težav na potovanju je pri potovanju z letalom zaradi neugodnih fizioloških pogojev v letalu. Zaradi nižjega zračnega tlaka v kabini vsi plini zavzamejo večjo prostornino, zato potovanje z letalom odsvetujemo popotnikom s pnevmotoraksom in pri bolnikih, kjer je od operacije prsnega koša minilo manj kot dva tedna. Bolniki s KOPB naj se izogibajo potovanj v kraje z visoko nadmorsko višino. Suh zrak v kabini poveča bronhialno razdražljivost in poslabšanje astme.

Pri vseh pljučnih bolnikih priporočamo cepljenje proti gripi in pnevmokoku.

Vnetje sečil

Čeprav se nam zdi skoraj nemogoče, je uriniranje med plavanjem v bazenu med ljudmi precej razširjeno, poleg tega tudi prhanje ali umivanje celega telesa pred odhodom v javni bazen ni prav pogosto. Posledično so pri ženskah pogosta vnetja sečnega mehurja. Prvi znaki vnetja so: pogosto uriniranje, pekoče uriniranje, smrdeč in temen urin ter bolečine v spodnjem delu trebuha, ki jih največkrat pripišemo bolečim jajčnikom.

Vnetje sečnega mehurja najpogosteje povzročata črevesni bakteriji Klebsiella in Escherichia coli. Predvideva se, da do okužbe sečil pri ženskah pride zaradi tega, ker sta zadnjična odprtina in sečnica zelo blizu skupaj. Sečnica je pri ženskah zelo kratka, saj meri od 2,5 do 4 cm. Z Escherichio coli se lahko okužimo tudi s hrano.

Ob težavah z mehurjem priporočam pitje večjih količin tekočin, lahko brusničnega soka ali čaja in soka ameriške borovnice, ki preprečuje lepljenje bakterij na sluznico sečnega trakta (mehur, ledvice, sečne poti).

Sprememba okolja, ustaljenega načina življenja, padec imunskega sistema in večja prisotnost bakterij lahko privedejo do neprijetnih in tudi nevarnih vaginalnih okužb in okužb sečil.

Vročina, vlaga in sonce predstavljajo za kožo napor, še posebno pa neugodno delujejo na nežno kožo in sluznico intimnega dela telesa. Nujno je, da se ne spuščate v nepremišljene spolne odnose, pri vsakem pa je obvezen kondom. Čeprav ne preprečuje vseh spolno prenosljivih bolezni, možnost obolenj znatno zmanjša. Pri adolescentih in mlajših osebah je zaradi nepremišljenega vstopanja v spolne odnose poleti opaziti več spolno prenosljivih bolezni in tudi neželenih nosečnosti.

Kratka priporočila za poletje

  • poskrbite za redno jemanje zdravil ;
  • pri shranjevanju zdravil upoštevajte navodila o shranjevanju, ki so navedena na embalaži in v navodilu za uporabo;
  • na pot se odpravite v zgodnjih jutranjih ali poznih popoldanskih urah in poskrbite za postanke;
  • srčnega bolnika naj na dopustu spremlja zdrav sopotnik, ki mu lahko pomaga ob nepredvidljivih zapletih;
  • pijte pogosteje. Bodite pozorni na izbiro pijače, najboljša je voda, izogibajte se alkoholu in sladkim pijačam;
  • izogibajte se obilnim in težkim obrokom, raje izberite sveže sadje in zelenjavo;
  • pri vseh aktivnostih upoštevajte dovoljeno stopnjo obremenitve, ki vam jo je svetoval vaš zdravnik;
  • priporočene telesne aktivnosti opravite v jutranjem hladu;
  • kopanje ali plavanje v primerno topli vodi je priporočeno, saj olajša vročinsko obremenitev;
  • zmerno sončenje je priporočeno v jutranjih in poznih popoldanskih urah.

Potovalna lekarna

Potovalna lekarna naj vsebuje zdravila, ki jih vsakodnevno uporabljate in vam jih je predpisal zdravnik.

Dodatno pa vzemite na pot:

  • zdravila za znižanje povišane telesne temperature in lajšanje bolečin,
  • zdravila za lajšanje alergijskih težav,
  • zdravila za lajšanje težav s potovalno drisko (probiotiki, rehidracijski praški),
  • nekaj osnovnih pripomočkov za oskrbo manjših ran in odrgnin (razkužilo, sterilne zložence in obliže, povoj),
  • sredstva za sončenje in nego po njem,
  • medicinsko oglje,
  • sredstvo proti slabosti,
  • zdravila za želodčne težave,
  • zdravila pri težavah z zaprtjem,
  • zdravila proti prehladu in bolečem grlu.

Potovalna lekarna naj se dopolnjuje glede na težave posameznika in tudi glede na lokacijo potovanja.

Zaključek

Zdravo in živahno poletje je na dosegu roke, ko boste dali prednost svojemu dobremu počutju in sprejeli premišljene navade. Ostanite hidrirani, uživajte v sezonskih živilih, gibajte se na prostem, prehranjujte se previdno, zaščitite svojo kožo, poskrbite za ustrezen počitek in gojite uravnotežen življenjski slog.

Če upoštevate te nasvete, lahko kar najbolje izkoristite poletno sezono, hkrati pa nahranite svoje telo, um in duha.

 

 

dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram