Kožni rak je daleč najpogostejši rak pri belcih. V zadnjih desetletjih opažamo pravo epidemijo. Zdi se, da se bo enkrat v življenju z njim srečal vsaj vsak peti prebivalec razvitega sveta. Tudi najnevarnejši melanom je vse pogostejši – število bolnikov z njim namreč v zahodnem svetu narašča hitreje kot število bolnikov s katero koli drugo vrsto raka.

Na srečo je kožni rak, ki ga odkrijemo zgodaj, ozdravljiv. Kožni rak ni ena sama bolezen pač pa skupina več različnih malignih kožnih tumorjev. Nastane lahko iz katerekoli kožne celice, ki se rakasto spremeni. Ker obstaja več vrst kožnih celic, obstaja tudi več različnih vrst kožnega raka. Nekatere so pogoste, druge redke, nekatere so bolj, druge manj nevarne. Za maligne kožne tumorje – kožni rak je na splošno značilno, da je njihova rast neomejena in nenadzorovana, poleg tega pa lahko zasevajo v oddaljena tkiva in organe. Zaradi te lastnosti so potencialno smrtonosni.

Katere so najpogostejše vrste kožnega raka?

To so bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom. Izvirajo iz različnih kožnih celic.

Bazalnocelični karcinom

Bazalnocelični karcinomje najpogostejši, predstavlja več kot 80 % vseh kožnih rakov. Najpogosteje se pojavi na obrazu, največkrat pri ljudeh, starejših od 60 let. Zbolijo lahko tudi mlajši. Najpogostejša oblika se kaže kot svetleča bunčica rožnate ali rdeče barve z vidno razširjenimi krvnimi žilicami. Prej ali slej se pojavi ranica, ki se le počasi celi in se rada ponavlja. Če ga pustimo nezdravljenega, se bo počasi spremenil v veliko razjedo, vraščal bo v globje ležeča tkiva, v mišico in kost. Na srečo izredno redko zaseva in je v večini primerov popolnoma ozdravljiv.

Ploščatocelični karcinom

Ploščatocelični karcinom na neporaščenem lasišču desnoJPGse najpogosteje pojavi na obrazu, uhljih in neporaščenem lasišču – na koži, ki je kronično izpostavljena soncu, kot na dotik občutljiva rdečkasta bunčica, površina je lahko hrapava in zadebeljena. Počasi se povečuje, ponavljajo se ranice in krvavitve. Tudi ta rak je značilen za starejše ljudi, največkrat se pojavlja po 65. letu starosti. Je nevarnejši od bazalnoceličnega karcinoma, ker sčasoma zaseva v bližnje bezgavke in tudi v oddaljene organe.

Aktinična keratoza

Aktinične keratoze na čeluje predstopnja ploščatoceličnega karcinoma. Zato jo uvrščamo med predrakaste spremembe. Aktinične keratoze so zelo pogoste, v Evropi jih ima tretjina moških in petina žensk starejših od 70 let. Čeprav jih pogosto vidimo pri starejši populaciji, se začnejo pojavljati že okrog 40. leta. Najpogostejše so pri ljudeh s svetlo poltjo, ki se zaradi svojega poklica ali hobija veliko zadržujejo na prostem. So posledica poškodbe, ki jo povzročijo ultravijolični žarki. Zato se pojavljajo na koži, ki je veliko izpostavljena soncu, na obrazu, neporaščenem lasišču, uhljih in hrbtiščih rok kot ena ali več majhnih na otip hrapavih lezij, ki so le nekoliko dvignjene nad raven kože. Prehod v invazivni kožni rak je počasen, prepoznamo ga, ko opazimo občutljivo rdečkasto bunčico, ki se povečuje, ranico ali krvavitev. To se zgodi pri 5–10 % aktiničnih keratoz. Večina jih na srečo ostane nespremenjenih, to pomeni, da ne napredujejo, približno četrtina pa jih sčasoma tudi spontano izgine.

Melanom

je najredkejši pa vendar najnevarnejši kožni rak, ki nastane z rakasto preobrazbo pigmentne kožne celice – melanocita. Manj kot tretjina jih vznikne v obstoječem materinem znamenju, večina jih nastane “na novo”, na mestu, kjer ni predhodnega pigmentnega znamenja. Za melanom je značilno spreminjanje barve, velikosti, oblike in površine pigmentne lezije na koži. Raste brez prestanka. Ker ima veliko sposobnost zasevanja, bo nezdravljen sčasoma zaseval v bezgavke in oddaljene organe. Zato je krivec za več kot 80 % smrti povezanih s kožnim rakom. Dokler je omejen le na zgornje plasti kože je ozdravljiv.

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram