
Spolno prenosljive okužbe – Potekajo lahko brez bolezenskih znakov
Pandemija spolno prenosljivih okužb v svetu narašča, saj po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto prizadene 499 milijonov ljudi, najbolj pa so ji izpostavljeni mladi.
Pandemija spolno prenosljivih okužb v svetu narašča, saj po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto prizadene 499 milijonov ljudi, najbolj pa so ji izpostavljeni mladi.
Uhajanje urina med spolnim odnosom je relativno pogosta težava, saj resne študije opisujejo, da urin med spolnimi odnosi občasno uhaja 10 do 24 odstotkom žensk. O tej težavi s svojim zdravnikom spregovori le tri odstotke žensk, zato je zaupanje med pacientko in zdravnikom zelo pomembno.
Kolonoskopija je neprijetna in včasih boleča, zato jo je bolj prijetno opraviti v anesteziji. Namen anestezije pri kolonoskopiji je doseči, da je preiskovanec umirjen in da ne čuti bolečin. Anestezijo izvaja specialist anesteziolog.
Melanom je rak, ki nastane iz pigmentnih kožnih celic melanocitov. Te skrbijo za tvorbo rjavega kožnega pigmenta melanina, ki kožo obarva, njegova naloga pa je zaščita kože pred ultravijoličnimi žarki sonca. Ti žarki vplivajo tudi na nastanek melanoma. Ta rak nenadzorovano raste in ima izredno sposobnost zasevanja v oddaljena tkiva in organe, kar je usodno
Ste opazili kri na blatu? Ste nekaj dni zaprti in imate nato drisko? Opažate spremembe pri odvajanju blata? Imate nepojasnjeno bolečino v predelu trebuha? Se vam črevo pogosto ‘napihne’? Nenamerno hujšate? So pri vašem sorodniku odkrili raka na debelem črevesju? Težave zaupajte svojemu družinskemu zdravniku. Napotil vas bo na kolonoskopijo.
Rak debelega črevesa in danke je ozdravljiva bolezen, vendar le, če je odkrita dovolj zgodaj. Pri mnogih jo žal ugotovimo prepozno. Takrat je bolezensko dogajanje večinoma že izraženo z bližnjimi oziroma oddaljenimi zasevki, kar pomembno zmanjša uspešnost zdravljenja in preživetje.
Začetki plastične kirurgije segajo daleč v zgodovino. Približno 600 let pred našim štetjem so lončarji v Indiji kožo in podkožje s čela prestavili na nos in tehniko kasneje poimenovali »indijski reženj«. V Evropi je bila aktivna grškorimska šola, katere dosežki so zamrli v srednjem veku. Ponovno zanimanje za rekonstrukcijo so iz Indije prenesli Perzijci, in sicer v Italijo v času renesanse. Tam je Gaspare Tagliacozzi leta 1597 prvi opisal vezani reženj z nadlakti za rekonstrukcijo nosu. Delo plastičnih kirurgov je opredelil s pomembnima stavkoma: »Mi popravljamo in učvrstimo dele telesa, ki nam jih je narava dala in usoda vzela. Namen našega dela ni ugajati očem, temveč vlivanje upanja bolnikom in pomoč njihovim dušam.«