Večina teh zdravstvenih težav je manjših, le v petih odstotkih primerov je potrebna zdravniška pomoč in le v enem odstotku primerov je potreben sprejem v bolnišnico. Vodilni vzrok obolevnosti med popotniki je driska, sledijo ji dihalne in druge okužbe, piki insektov ter nesreče.
Počitnice, dopusti, prosti dnevi, ko glavi privoščimo malo počitka, ki nam da novih moči in pravšnjo mero notranjega zagona za nove delovne, družinske, poslovne in študijske izzive, so pred nami. Nanje čakamo z velikimi pričakovanji, nemalokrat pa se v dopustniške dni podamo preutrujeni, saj želimo pred tem dokončati vse obveznosti.
Poletje je čas visokih dnevnih in tudi nočnih temperatur. V zadnjih desetletjih povprečna temperatura narašča – v zadnjem stoletju je narasla za več kot tri stopinje Celzija, dnevne temperature lahko tudi v naših krajih presegajo celo 40 stopinj Celzija.
Posebnost letošnje kampanje je širitev izven meja Evrope na druge celine in usmerjenost predvsem v spreminjanje nekaterih negativnih navad ljudi. Prva med njimi je zanikanje in odlašanje z obiskom zdravnika ob pojavu sumljivega znamenja na koži. Druga je neodgovorno izpostavljanje soncu ob zavedanju, da je tako ravnanje škodljivo.
V telesu imamo dve vrsti žil, po katerih se pretaka kri – arterije in vene, enako pa velja tudi za noge. Arterije ali odvodnice od srca vodijo s kisikom in hranilnimi snovmi obogateno kri v vsa tkiva. Kri odda kisik in hranilne snovi v tankih lasnicah ali kapilarah, iz celic pa sprejme ogljikov dioksid in odpadne snovi. Nato se po venah ali dovodnicah kot venska kri vrača proti srcu.
Periferna arterijska bolezen (PAB) je pogosta, zahrbtna in nevarna bolezen, ki največkrat prizadene arterije spodnjih udov. Povzroči jo napredovala ateroskleroza, ki prizadete arterije postopno oži in jih lahko nazadnje povsem zamaši.
Če ste pritrdilno odgovorili na vsaj eno vprašanje, obstaja možnost, da imate aterosklerozo in periferno arterijsko bolezen. Priporočamo vam preventivno merjenje gleženjskega indeksa.
Kronična venska bolezen prizadene velik del populacije v zahodnem svetu in pomeni veliko breme za bolnika in družbo. Nastane zaradi motenj v venskem obtoku nog. Venska kri v nogah zaradi neučinkovitosti venskih zaklopk zastaja, tlak v venskem sistemu nog je povečan, vene se razširijo in še več njihovih zaklopk postane neučinkovitih.
V Sloveniji je glavobol ena najpogostejših nevroloških bolezni, ki je večinoma obravnavana na primarni zdravstveni ravni, le redki pa so deležni dostopa do sekundarne oziroma terciarne obravnave.
Kadar na stopalih zaznamo slabe tipne pulze ali jih ne tipamo, opravimo meritev gleženjskega indeksa, ki pokaže, ali je prisotna motnja prekrvitve stopal na nivoju večjih žil.
