Osnovno gonilo človeškega napredka sta že od pradavnine dvojčka radovednost in dvom. Zahvaljujoč radovednosti je človek začel raziskovati ozadje različnih pojavov, zaradi dvoma pa se ni zadovoljil s prvo razlago, na katero je naletel, temveč je iskal dalje in našel (naj)verjetnejšo.
Že od začetka epidemije 2020 si zdravniki prizadevamo za preprečevanje smrti zaradi covid-19. Med drugim smo poudarjali tudi dobrobit nadomeščanja vitamina D v obdobju okužb dihal, kar smo podprli z dokazi študij iz preteklosti za preostale virusne okužbe dihal.
Poletja je konec … Ste bili na dopustu? Ste se sprostili? Ali ne čisto zares? Ste se v novo realnost vrnili dobre volje in polni energije, pripravljeni za soočanje z novimi izzivi? Letos je v luči pandemije, strahu pred boleznijo in vsakodnevnega spreminjanja situacije ter ukrepov povratek v vsakdan nedvomno še bolj stresen – in milo rečeno nelagoden.
Naš življenjski slog in naše duševno stanje pomembno vplivata na izbiro hrane, količino in pogostost hranjenja. Zato ni presenečenje, če enako velja za odvajanje. Prehrana, starost, način življenja, bolezni in celo zdravila določajo, kako pogosto in uspešno se bomo lahko olajšali na stranišču.
Gre za aminokislino, ki je prisotna v telesu vsakega posameznika. Določene količine homocisteina so koristne, težava pa nastane, ko se raven te aminokisline pretirano dvigne. Previsoka količina homocisteina v telesu naj bi bila na primer povezana z boleznimi srca in ožilja ter z avtoimunskimi obolenji.
Luskavica ali psoriaza je kronična in nenalezljiva vnetna bolezen, ki lahko prizadene več organskih sistemov. Prizadene približno 1–5 % ljudi. Najpogosteje se kaže na koži kot dobro omejene rdečkaste in ploščate spremembe, pokrite s srebrnkastimi luskami, predvsem na koži komolcev, kolen, lasišča ter nad trtico in ledveno hrbtenico.
Dr. Majo Trošt so že od osnovne šole zanimali bolj naravoslovni predmeti, tako da je bilo že takrat popolnoma jasno, da si želi nadaljevati na srednjo šolo, kjer bo poudarek na naravoslovju. Po srednji naravoslovni šoli je razmišljala o kemiji, farmaciji in sorodnih vedah, a je prevladalo zanimanje o delovanju človeškega telesa. To je bilo tisto, kar jo je privedlo do študija medicine.
Kronična mieloična levkemija (KML) je bolezen, kjer je znanost v zadnjih letih dosegla izjemen napredek. Po zaslugi tarčnih zdravil, ki so na voljo tudi v Sloveniji, je bolezen za večino bolnikov postala kronična. Preživetje bolnikov s KML je ob sodobnih možnostih zdravljenja praktično enako preživetju enako starih zdravih ljudi. Za doseganje tako ugodnega bolezenskega poteka pa je zelo pomembno redno prejemanje terapije.
Srce tehta več kot 280 gramov in je mišica, ki vsak dan prečrpa približno 9000 litrov krvi in opravi 100.000 udarcev. Vaše srce dela brez premora – vsako sekundo, vsako minuto, vsako uro, vsak dan …
Stanje dolgotrajnega stresa, ki vodi v izgorelost, je ena največjih zdravstvenih groženj 21. stoletja. Kakšni so prvi simptomi izgorelosti in kako si lahko pomagamo sami?
