
Mleko in odrasli
Laktozna intoleranca je sindrom s kliničnimi težavami, ki nastanejo zaradi neprebavljanja laktoze ali mlečnega sladkorja. Laktoza ali mlečni sladkor je disaharid, prisoten le v mleku sesalcev.

Laktozna intoleranca je sindrom s kliničnimi težavami, ki nastanejo zaradi neprebavljanja laktoze ali mlečnega sladkorja. Laktoza ali mlečni sladkor je disaharid, prisoten le v mleku sesalcev.

Zaradi krize, ki jo je povzročil koronavirus, je turizem v Evropi in po vsem svetu ena od panog, ki jih je epidemija najbolj in najhitreje prizadela. Stroge omejitve gibanja, ki ne veljajo le med državami, temveč tudi znotraj njih in v samih mestih, so povzročile strmoglavljenje povpraševanja po turističnih storitvah. Čeprav države počasi začenjajo sproščati ukrepe, ostaja negotovo, kdaj bodo razmere dopuščale potovanja in namestitve v turističnih krajih.

V naravi na nas prežijo drobna bitja, katerih ugriz je za človeka nevaren, saj lahko pride do prenosa nekaterih bolezni. Gre seveda za klope. Najpogostejši bolezni, ki ju prenašajo, sta klopni meningoencefalitis in lajmska borelioza, redkeje pa prenašajo tudi humano granulocitno anaplazmozo.

Pandemija covida-19 ima lahko hude posledice z visoko smrtnostjo obolelih in grozečim kolapsom zdravstvenega sistema ter različne dolgoročne posledice. V boju zoper covid-19 je zelo učinkovita zlasti preventiva.

Prebava vsakega posameznika je nekoliko drugačna. Odvajanje blata je odvisno od številnih dejavnikov. Močno je odvisno od življenjskega sloga, starosti posameznika, spola, prehrane, zaužite tekočine, gibanja, starosti, zdravil, sistemskih bolezni, kot so diabetes, hipotiroza, nevroloških bolezni, kot sta parkinsonova bolezen in multipla skleroza, psihičnega stanja …

Z začasno splošno prepovedjo gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih smo ob razglasitvi pandemije številni obtičali doma. Zdaj se nam zastavlja vprašanje, kdaj ponovno začeti telesno aktivnost zunaj našega doma ter katerih varnostnih navodil se bo treba držati.

Svetovalka doc. dr. Mateja Logar, dr. med., je zaposlena pravzaprav na treh delovnih mestih. Pretežni del službenih obveznosti opravlja kot specialistka infektologinja na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, en del je v službi za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb, ki je ravno tako del Univerzitetnega kliničnega centra, 20 odstotkov pa je zaposlena na medicinski fakulteti.

Kronična venska insuficienca je bolezen venskega ožilja nog. Bistven dogodek v nastanku krčnih žil je popuščanje, nezadostnost oziroma »insuficienca« sistema zaklopk, ki v venah normalno delujejo kot »protipovratni ventili«

Revija z zdravstveno vsebino se nekako ne more opravičljivo izogniti aktualni tematiki. V mislih imam seveda virus SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19.

Kronična venska bolezen prizadene veliko ljudi. Ker vene nog ne uspejo več učinkovito odvajati venske krvi proti srcu, ta v njih zastaja ali teče celo v napačno smer, navzdol. Vene se trajno razširijo in pojavijo se značilne težave: otekanje, utrujene, težke ali boleče noge ter nočni krči v mečih. Te težave se značilno zmanjšajo po hoji ali dvigu nog, gretje jih poslabša, hlajenje pa omili.