Za zaščito pred okužbami velja izrek »Bolje preventiva kot kurativa« v vsakem letnem času in ne glede na to, ali smo na potovanju doma, v tujini, v službi ali doma. V boju proti nalezljivim boleznim so zelo učinkoviti prav preventivni higienski ukrepi in ukrepi ter dejavnosti za krepitev imunskega sistema ter fizičnega in psihičnega zdravja.
Nasmejan, prijeten, dostopen, prijazen. Najbrž se ne zna razjeziti. Za cilje se bori in trudi, a ne z ognjem in mečem.
Bradavice so nenevarne tvorbe na koži ali sluznicah in so posledica okužbe s človeškimi papiloma virusi (HPV). Pogoste so v vseh starostnih skupinah. Bradavice niso predrakave spremembe – z izjemo genitalnih bradavic.
Letos je večina ozavestila pomembnost telesne aktivnosti in gibanja na prostem. Začutili smo neustavljivo željo, da se ponovno povežemo z naravo. Svež zrak, zadosten odmerek vitamina D, druženje, zdravje in dobra volja so le nekatere pridobitve, zaradi katerih bomo vztrajali pri športu.
Uho je del naših čutil; namenjeno je zaznavanju zvoka, ohranjanju ravnotežja in zaznavanju položaja v prostoru. Sestavljajo ga zunanje, srednje in notranje uho, vsakega od njih pa razdelimo še na številne manjše dele, od katerih ima vsak točno določeno nalogo pri zaznavanju zvoka, ki prihaja iz okolja in se prenese do možganov.
Sončna svetloba dokazano pozitivno deluje na naše razpoloženje. Vendar se moramo pri izpostavljanju soncu zavedati tudi negativnih posledic, ki lahko nastopijo hitro ali pa se pokažejo šele po več letih.
Prihaja čas dopustov in počitnic. Po več mesecih omejitvenih ukrepov zaradi epidemije koronavirusa bomo ob upoštevanju nekaterih priporočil in omejitev spet lahko potovali, seveda odvisno od epidemiološkega stanja in nacionalnih omejitev.
Da se zaščitite pred kožnim rakom, poglejte gor. Če vidite sonce, se zaščitite. Če vidite polno luno, je čas za vaš mesečni pregled kože. To je letošnje sporočilo evropskih dermatologov v želji po zmanjšanju števila obolelih s kožnim rakom in zmanjšanju umrljivosti zaradi kožnega raka.
Zagotovo ste bili prepričani, da zaradi vedno večje ozaveščenosti vedno več ljudi belega sladkorja sploh ne uporablja več ter išče bolj zdrave različice za sladkanje jedi in sladic. A podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo nasprotno. V letu 2015 je bilo v Sloveniji porabljenih 143.220 ton belega sladkorja, leta 2010 pa »le« 111.000 ton. Kakšen je torej dejanski vpliv belega sladkorja na naše zdravje in katere so njegove bolj zdrave alternative?
Večina žensk v svojem življenju vsaj enkrat izkusi neprijetne občutke ob vnetju nožnice. Poleti se to lahko dogaja bolj pogosto, vzroki pa so različni. Najprej k ozadju …
