Kako preprečiti padce
Jasen dejavnik tveganja za padce je starost. Posledice padca so lahko invalidnost, zmanjšana mobilnost ter slabša kakovost življenja. Od 20 do 30 odstotkov starejših ob padcu utrpi zmerne do hude poškodbe, kot so na primer zlom zapestja, kolka, hrbtenice ali poškodbe glave. Polovica ljudi po padcu ne more vstati brez tuje pomoči.
Razlog za to niso vedno poškodbe, temveč slaba fizična zmogljivost. Pomanjkanje moči v rokah in nogah, okornost, prekomerna telesna teža ter težave z ravnotežjem starostnika pogosto prisilijo, da obleži na tleh. Zlasti predstavlja to problem v hladnejših mesecih oziroma ponoči, saj lahko do prihoda pomoči preteče več ur in poškodovanega, poleg poškodb, ogroža še podhladitev. V domovih za starejše občane imajo najbolj krhki starostniki v kar 40 odstotkih primerov ponavljajoče se padce. Ženske padajo pogosteje kot moški.
Razlog za to tiči v višji starosti, ki jo dočakajo, ter splošni šibkosti, ki se pojavi z leti.
Razlogi za padce
Starostniki najpogosteje navedejo kot razlog padca zdrs, spotik ali šibkost mišic. Tistim, ki so še aktivni, se nesreče pogosteje dogajajo zunaj, saj je ta teren za njih manj znan oziroma manj predvidljiv od domačega. Bolj ogroženi za padce so posamezniki s slabšim vidom in sluhom, neurejenim krvnim tlakom, sladkorni, nevrološki in srčni bolniki (parkinsonova bolezen, epilepsija, motnje srčnega ritma …).
Pri starejših sta zlasti dve bolezni povezani s pogostejšimi padci. To sta urinska inkontinenca in demenca. Pri nočnem in urgentnem uriniranju naletimo na nevarno kombinacijo hitenja, slabše budnosti in slabšega ravnotežja. Dodaten dejavnik tveganja je, če je prizadeti pod vplivom uspaval ali antipsihotikov.
Uhajajoč urin na gladki in spolzki podlagi je še en razlog več za zdrs in padec. Bolniki s kognitivnimi motnjami imajo, poleg urinske inkontinence, spremenjeno tudi hojo. Z napredovanjem bolezni postanejo težje vodljivi (zlasti ponoči), zato so poškodbe še pogostejše.
Prehranjenost vpliva na nagnjenost k padcem. Prekomerno težki ljudje so manj okretni in zato bolj nerodni. Podhranjeni, ki so izgubili veliko mišične mase, imajo poleg slabše moči še večje težave z ohranjanjem ravnotežja. Na frekvenco padcev vplivajo tudi določena zdravila, intoksikacije z alkoholom in okolje, v katerem se starostnik nahaja. Padci doma se najpogosteje pripetijo na stopnicah, ob robovih preprog in pragov, ter v kopalnici.
Posledice padcev
Zaradi strahu pred ponovnim padcem starejši pogosto opuščajo običajne dnevne aktivnosti in se pretežno zadržujejo doma. To vodi v socialno izolacijo in vse večjo odvisnost od drugih. Opustitev telesne aktivnosti pomeni dodatno izgubo mišične moči, povečanje krhkosti kosti (osteoporoza) in težave z uravnavanjem krvnega tlaka (zaradi dolgotrajnega ležanja). Upočasni se prebava in pojavijo se težave z zaprtjem. Ležeči bolniki pogosto tožijo zaradi bolečin v hrbtenici zaradi pomanjkanja gibanja. Če se po daljšem času vseeno uspejo ponovno postaviti na noge, se navadno pojavijo bolečine v kolenih in kolkih, saj oslabljene mišice slabše podpirajo sklepe pri hoji. Dnevno poležavanje in telesna neaktivnost vodita v nespečnost in s časom v kronično dnevno utrujenost, ki prispeva k razvoju tesnobe in depresije.
Ocena tveganja za padce
Obstaja nekaj hitrih testov za oceno tveganja za padce. Vprašalniki se med seboj razlikujejo, vendar skušajo, vsak na svoj način, oceniti moč, ravnotežje in koordinacijo. Z vajo se rezultati lahko izboljšajo.
Naloge, ki jih taki testi vključujejo oziroma jih je treba izvesti, so denimo: meritev, koliko časa lahko stojite na eni nogi, ali zmorete stati z zaprtimi očmi, ali lahko dosežete predmet, ki je več kot 15 centimetrov oddaljen od vas (nezmožnost je znak večje verjetnosti padcev), v kakšnem času lahko vstanete s stola z rokami, prekrižanimi na prsih (5 ponovitev v čim krajšem času), ocena ravnotežja med obračanjem za 360 stopinj ali hoja v kvadratu.
Nasveti za preprečevanje padcev
Pomembna je predvsem ozaveščenost starostnikov, saj jih večina podcenjuje nevarnost padcev in precenjuje svoje sposobnosti. Pri tem opozarjamo:
- Ustrezna stopnja prehranjenosti zagotavlja boljše izhodišče.
- Opravite letne pregleda vida in sluha.
- Uporaba kombiniranih očal zmanjša zaplete zaradi slabovidnosti.
- Aktivnosti prilagodite sposobnostim posameznika. Opustite dejavnosti, ki vključujejo nagle telesne gibe (smučanje, gimnastika …), in se izogibajte tveganemu vedenju (delo na višini, obrezovanje dreves, čiščenje oken in žlebov …).
- Za pohode in sprehode si izberite primeren teren. Namesto planin in drevesnih korenin se raje odločite za urejene pohodne poti.
- Nosite primerno obutev z nedrsečim podplatom.
- Domača obuvala naj se držijo stopal. Natikači niso zaželeni.
- Obleka naj ne sega do tal, saj se vanjo lahko zapletemo.
- Poskrbite za primerno osvetlitev. Varčne žarnice omogočajo zelo nizko porabo, zato jih imejte ponoči vedno prižgane. Stikalo za luč naj bo ob postelji oziroma vedno na dosegu roke.
- Doma odstranite vse nepotrebne preproge in pragove ter pospravite kable in navlako, ki leži na tleh.
- Ob posteljo, stopnice in kopalno kad namestite oprijemalne drogove oziroma ograjo.
- Redno jemljite predpisana zdravila in bodite pozorni pri zdravilih s psihotropnim učinkom, saj vplivajo na telesno stabilnost.
- Izogibajte se uživanju alkohola. Z izgubo mišične mase ter slabšo funkcijo jeter in ledvic z leti bo učinek alkohola večji. Ta tudi moti delovanje zdravil (antibiotikov, antitrombotičnih zdravil …) ter okrepi sedativni učinek pomirjeval, uspaval in opiatnih analgetikov.
Pri težavah s stabilnostjo oziroma ravnotežjem je priporočljiva uporaba pripomočkov za hojo (palica, bergli, hodulja ali voziček).
Zaželena je dodatna gospodinjska pomoč oziroma stalna prisotnost druge osebe, saj to pomeni manjše število padcev in hitrejšo pomoč, če do tega vseeno pride.
Telesna aktivnost dokazano izboljša mišično moč, koordinacijo gibov, ravnotežje in fleksibilnost. Za še aktivne starostnike so priporočljive njim primerno hitra in intenzivna vadba (joga, pilates, ples) ter vaje za moč z lastno telesno težo in utežmi. Vezani na posteljo ali voziček jih lahko izvajajo v prilagojeni obliki (stiskanje žogic v rokah in med koleni, dvigovanje uteži z iztegom kolena …). Izvajati jih je treba vsaj trikrat na teden. Vezanim na dom svetujemo pomoč fizioterapevta in kasneje svojcev za dosledno in pravilno izvajanje vaj.
Nasveti za starejše in svojce
Za kakovostnejše življenje in varnost v starosti se lahko po informacije in pomoč obrnete na izbranega zdravnika, center za socialno pomoč in dom starejših občanov.
Na spletnih straneh v brskalnik vtipkajte ključne besede, kot so: varna starost, rdeči gumb, pomoč na domu, zdravniški obiski na domu, fizioterapija ali vadba za starejše, in ponudilo se vam bo kar nekaj možnosti. Prav tako je prek spleta mogoče pridobiti pravno in finančno svetovanje ter opraviti nakupe v trgovinah.
Danes je starejšim na voljo varovanje na daljavo. Posameznik lahko s pritiskom na gumb aktivira pomoč svojcev in ustreznih služb. Na predlog izbranega zdravnika lahko dobite pomoč patronažne službe. Pomoč na domu je lahko tudi delno sofinancirana s strani občine. Za celostno oskrbo je na voljo najem ali nakup oskrbovanega stanovanja oziroma domskega varstva, kjer nudijo, poleg prehrane in gospodinjskih del, tudi različne družabne in učne programe. Vse to lahko prihrani veliko časa in nevšečnosti ter posredno zmanjša nevarnost padcev. Ob pomoči prej naštetih služb boste zagotovo našli ustrezno rešitev zase ali za svoje domače.
Maja Miklič, dr. med.
