Del dermatologije, ki se ukvarja kožnimi tumorji – benignimi ali malignimi – se imenuje dermatoonkologija. Zaradi naraščanja števila oseb s kožnim rakom, je v zadnjih desetletjih vse pomembnejša.
Med benigne – nenevarne tumorje, ki so zelo pogosti, uvrščamo pigmentna znamenja oziroma melanocitne nevuse (benigni tumorji pigmentnih celic melanocitov) pa tudi druge nenevarne kožne tvorbe, na primer seboroične keratoze (benigni tumorji povrhnjice), mehke fibrome in dermatofibrome (benigni tumorji vezivnega tkiva) ter hemangiome (benigni tumorji žilja). Za njih je značilno, da rastejo le omejen čas, nato pa so stabilni in se bistveno ne spreminjajo več. Praviloma se nikoli ne preobrazijo v kožnega raka oziroma se to zgodi le zelo, zelo redko.
Najpogostejše tri vrste kožnega raka (maligni kožni tumorji) so bazalnocelični karcinom in ploščatocelični karcinom, oba sta tumorja povrhnjice, ter melanom, ki je maligni tumor pigmentnih celic melanocitov. Poglavitna lastnost malignih tumorjev je neomejena, nenadzorovana rast in sposobnost zasevanja v oddaljena tkiva in organe. Z zgodnjo prepoznavo in zdravljenjem so vse tri vrste kožnega raka ozdravljive.
- Pigmentna znamenja
- Kožni rak
- Dermatoskopija
- Digitalna dermatoskopija s fotodokumentacijo – poslikava znamenj
