Osrednja tema – Poletje bo brezskrbno, če boste posebno skrb namenili zdravju
Počitnice, dopusti, prosti dnevi, ko glavi privoščimo malo počitka, ki nam da novih moči in pravšnjo mero notranjega zagona za nove delovne, družinske, poslovne in študijske izzive, so pred nami. Nanje čakamo z velikimi pričakovanji, nemalokrat pa se v dopustniške dni podamo preutrujeni, saj želimo pred tem dokončati vse obveznosti.
Pomembno je, da se na dopustu prepustimo uživanju v drobnih stvareh čim bolj sproščeno in da ne poskušamo zamujenega nadoknaditi s pretiravanjem. Vsaj malo bolj kot sicer si moramo prisluhniti, si privoščiti tisto, ob čemer se sprostimo, in preprosto uživati v naravi, morju, gorah in soncu – s pravo mero, seveda.
Pijte tudi, če niste žejni, in jejte, ko ste res lačni
Vnašati je treba več tekočin, vsaj liter in pol na dan, če se potimo, pa je vnos tekočin treba še povečati. Za žejo je najprimernejša zdrava, neoporečna pitna voda, ki ji po želji lahko dodate malo limonovega soka. Pijete lahko tudi nesladkan čaj. V poletnem času je pomembno piti tudi, če niste žejni. Ne pretiravajte s sladkimi in gaziranimi pijačami, saj vsebujejo veliko sladkorja.
V vročih poletnih dneh je treba spremeniti prehrano. Zagotovite telesu dovolj vlaknin, soli in dobrih maščob (losos, tun, oljčno olje …). Med hrano izberite tisto, ki vsebuje veliko vitamina A (korenje, marelice, brokoli, špinača) in vitamina C (pomaranče, jagode, paprika, krompir, paradižnik). Če uživate meso, posegajte na primer po piščančjem, ki vsebuje malo maščob in holesterola in velja za priljubljeno, lahko poletno izbiro, če ga le tudi pripravite na zdrav način. Hrano na splošno uživajte v več manjših obrokih na dan. Privoščite si zelenjavne juhe in različne solate. Namesto sladoleda si privoščite sorbet, ki ne vsebuje toliko mlečnih maščob. Kupujte sveže in kakovostno sadje in zelenjavo, pri drugih izdelkih pa bodite pozorni na rok trajanja. Ne jejte čez dan, v najhujši vročini, temveč predvsem, ko ste res lačni. Če imate znake srčnega ali ledvičnega popuščanja, ki se kažejo z oteklinami različnih delov telesa, predvsem pa nog, morate meriti količino popite in izločene tekočine. Omejite količine alkoholnih pijač. Poskrbite za svoje zdravje tudi z rednim umivanjem rok, čistočo ter ustrezno pripravo in primerno shranjevanje jedi.Ne pozabite, da se bakterije najhitreje razmnožujejo v jedeh, ki jih hranite pri sobni temperaturi, zato temeljito skuhajte meso ter operite sadje in zelenjavo.
Izogibajte se temperaturnim šokom
V poletnih mesecih uravnajte temperaturo prostora na 24 do 27 stopinj Celzija. Relativna vlažnost zraka naj bo med 40 in 70 odstotki. Za temperaturo v avtomobilu velja enako priporočilo kot za notranje prostore. Pomembno je, da se avtomobil najprej prezrači, šele potem se usedemo vanj in naravnamo klimo na priporočeno temperaturo. Velike temperaturne razlike privedejo do prehladov, podhlajenosti, bolečin v grlu, glavobolov in tudi do temperaturnega šoka zaradi prevelikih razlik. Optimalna hitrost pretoka zraka naj bo 0,1 m3/s ali manj. Če vas moti tok zraka iz klimatske naprave, lahko uporabite razne premične pregrade za njegovo preusmeritev. Pri povečanju relativne vlažnosti v prostoru lahko pomaga vlažilnik zraka. Poskrbite tudi za dobro prezračevanje prostora. Najbolje je, da se prostor prezrači zjutraj in potem zaprete okna, spustite rolete in po potrebi vključite klimatsko napravo.
Si namažete tudi ušesa?
Sonce ima mnoge dobre lastnosti, med drugim sodeluje pri tvorbi vitamina D in pripomore k boljši imunski sposobnosti. Sončenje oziroma izpostavljanje soncu pa ni priporočljivo med 11. in 15. uro. Nujna je zaščita s primernim zaščitnim faktorjem. Posebno je treba biti pozoren na izpostavljena mesta, kot so ušesa, vrat, ramena in hrbtni del ramen ter nart. Čezmerna izpostavljenost soncu lahko povzroči opekline, alergijske reakcije in tudi hujše poškodbe kože.
Poleti kožo negujemo drugače kot pozimi
Izogibajte se uporabi močnih mil in kozmetičnih čistilnih sredstev. Obraz si vedno umivajte z mlačno, še bolje pa s hladno vodo. Vlažilne kreme povečujejo prožnost kože. Ključno je dosledno čiščenje kože zjutraj, ko se odstrani odvečno maščobo, in zvečer, ko se odstrani ostanke ličil. Po čistilnem gelu ali toniku se priporoča nanos vlažilne kreme tako zjutraj kot tudi zvečer, po potrebi pa še dodatno uporabo serumov za vlaženje kože. Ne smemo pozabiti na zaščito pred UV-žarki.
Kaj pa nega las?
V poletnih mesecih izbirajte izdelke, ki bodo lasem zagotavljali vlažilno nego, najpomembnejši med njimi je vlažilni ali hranilni balzam, ki bo poskrbel tako za strukturo las kot tudi za konice. Na lase občasno nanesite vlažilno masko. Za zdravje las lahko poskrbite tudi s primerno prehrano, ki naj vsebuje vitamin B12 in proteine.
Primerni materiali oblačil
Obleka naj bo v poletnih mesecih še posebno zračna, iz naravnih materialov (bombaž) in bolj svetlih barv. Obutev naj bo primerna aktivnosti, s katero se ukvarjamo. Še posebno je to pomembno pri športu. V športne copate obvezno obujemo nogavice iz naravnih materialov, brez izrazitih robov in vzorcev. S tem preprečimo nastanek žuljev, noga bolje diha, se manj poti, prav tako se zmanjša nevarnost zdrsa iz športnega copata.
Najboljši načini za odganjanje žuželk
Izleti, morje, gore, domači vrt, vse to nas sprošča, žal pa velikokrat pozabimo na drobne nevarnosti in na nujno potrebno zaščito. Priporočljivo je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, proti mrčesu pa se zaščitimo z repelenti. Na splošno repelente uporabljamo samo takrat, kadar je to potrebno.
Na potovanjih zboli od 50 do 75 odstotkov popotnikov
Večina teh zdravstvenih težav je manjših, le v petih odstotkih primerov je potrebna zdravniška pomoč in le v enem odstotku primerov je potreben sprejem v bolnišnico. Vodilni vzrok obolevnosti med popotniki je driska, sledijo ji dihalne in druge okužbe, piki insektov ter nesreče.
Čeprav so okužbe pomemben dejavnik obolevnosti pri popotnikih, so te v nasprotju s splošnim prepričanjem odgovorne le za približno en odstotek smrti. Najpogostejši vzrok smrti med popotniki so bolezni srca in ožilja ter nesreče oziroma poškodbe. Med infekcijskimi vzroki za smrt pa je na prvem mestu malarija. Še posebno v poletnih mesecih, ko je aktivnosti na prostem več, pride do lahkih poškodb – odrgnin, ureznin ter krvavečih ran.
Oskrba poškodovane kože
Najpogostejše poškodbe, ki jih lahko oskrbimo doma, so odrgnine ali ureznine ter razdražena koža. Odrgnine predstavljajo poškodbo povrhnjice, ki nastane zaradi trenja ali strganja, medtem ko ureznine nastanejo zaradi stika z ostrim predmetom ter segajo globlje v tkivo. Poleg tega lahko pri razdraženi, pordeli ali luskasti koži hitreje pride do poškodbe, ki jo je treba zdraviti. Nepravilna in zapoznela oskrba poškodovane kože lahko vodi v infekcije ali vnetja prizadetega mesta. Ob poškodbi je zato treba rano najprej previdno očistiti z vodo ali mešanico vode in antiseptičnega mila. Na odrgnine in manjše rane lahko damo jodovo mrežico, ki se jo kupi v lekarni. Pri manjših poškodbah lahko poškodovano mesto pokrijemo suho. Preverimo zaščito pred tetanusom, obnovitvena cepljenja morajo biti na vsakih deset let, pri umazanih in globokih ranah pa cepimo že po petih letih.
Pordelo in luskasto kožo lahko negujemo z negovalnimi mazili ali mandljevim oljem. Če imate občutljivo kožo, ki je nagnjena k alergijam, pa svetujem lekarniško negovalno kremo, ki ne vsebuje kozmetičnih dodatkov. Narejena je iz desetih odstotkov oljčnega olja in belobaze.
Prehladi so pogosti tudi poleti
Prehlade večinoma povezujemo s hladnejšimi meseci. Drži sicer, da so poleti prehladi precej manj pogosti kot pozimi, vendar tudi v tem letnem času niste povsem varni pred virusi. Če torej pridemo v stik s sicer običajnimi povzročitelji dihalnih okužb in je naše telo takrat sprejemljivo za bolezen, bomo zboleli tudi na potovanju. Zlasti takrat, kadar je potovanje daljše, kar načenja našo odpornost (potovalni stres, napori, mraz, nesreče, bolezni in okoliščine, ki poslabšajo naše kronične bolezni: velike višine, močno sonce, izsušenost, dolgi poleti z letalom …). Čeprav smo pri pripravi na potovanje razumljivo bolj pozorni na bolezni, ki so v kraju potovanja za nas nove in se je zato treba na novo seznaniti s preventivnimi ukrepi zanje (cepljenje, izogibanje tveganju), pa hkrati ne smemo pozabiti ukrepov zoper bolezni, ki jih poznamo tudi iz domačega okolja.
Bolečine v nogah
Poleti je pogostost krčev in bolečin v nogah kar dvakrat večja kot v hladnejših mesecih. Kadar so temperature zelo visoke, lahko pride do določenih sprememb nevronov v nogah. Najboljša preventiva je, da popijete dovolj vode in uživate čim več živil, ki jih uvrščamo med naravne diuretike, na primer peteršilja in zelene. Pomaga pa tudi povečan vnos magnezija.
Rozacea je poleti še posebej moteča
Ljudje, ki se spopadajo z rozaceo, pogosto opazijo, da so simptomi poleti še bolj izraziti. Rozacea je sicer vnetna kožna bolezen, katere tipični znak je prekomerno zardevanje, povezano z razširjenimi žilicami na obrazu. Priporočamo vam, da si v poletnih mesecih pomagate z alojo in negovalnimi mazili. Treba se je izogibati soncu, ob poslabšanju pa je potreben pregled pri zdravniku.
Visoke temperature – pogost povod za migrene
Morda se vam zdi, da so migrenski napadi naključni, vendar so pogosto povezani z določenimi sprožilniki. Mednje sodijo tudi zelo visoke temperature. Če se spopadate z migreno, morate biti poleti še posebno pozorni, da se pravočasno umaknete pred najhujšo vročino.
Ekcem lahko zagreni življenje
Zaradi vročine in visoke vlažnosti zraka imajo poleti ogromno težav tudi vsi, ki se bojujejo z ekcemi oziroma z atopijskim dermatitisom. Pogosto lahko situacijo še poslabša uporaba določenih krem za zaščito pred soncem. Poskušajte ugotoviti, kaj so tisti dejavniki, ki najpogosteje sprožijo nezaželeno kožno reakcijo – ekcem in se jim izogibajte, kolikor je to mogoče.
Priporočila srčnim bolnikom za poletne dni
Srčne bolezni so zelo različna bolezenska stanja. Pomembno je, da glede svojega zdravstvenega stanja oziroma bolezni upoštevate navodila izbranega zdravnika ali internista. Z mislijo na svojo srčno bolezen se vnaprej pripravite na vroče poletje, še zlasti pred odhodom na počitnice. Z nekaj dodatnimi ukrepi lahko poskrbite, da boste preprečili morebitno poslabšanje bolezni in raje uživali v lepotah poletja.
Pljučni bolniki in poletje
Bolniki z obolenji pljuč so pogosti popotniki. V večini imajo le blažje težave na poti, posebno v neustreznih klimatskih pogojih. Določena bronhopulmonalna obolenja se poslabšajo v velikih mestih zaradi smoga. Po drugi strani pa se lahko simptomatika kroničnega bronhitisa izboljša v vlažnem in toplem okolju. Največ težav na potovanju je pri potovanju z letalom zaradi neugodnih fizioloških pogojev v kabini. Zaradi nižjega zračnega tlaka v kabini vsi plini zavzamejo večjo prostornino, zato potovanje z letalom odsvetujemo popotnikom s pnevmotoraksom in bolnikom, pri katerih je od operacije prsnega koša minilo manj kot dva tedna. Bolniki s KOPB naj se izogibajo potovanjem v kraje z visoko nadmorsko višino. Suh zrak v letalski kabini poveča bronhialno razdražljivost in poslabšanje astme. Pri vseh pljučnih bolnikih priporočamo cepljenje proti gripi in pnevmokoku.
Prebavne težave tudi zaradi kopanja v sladkih vodah
Ena od pogostih virusnih obolenj je akutna driska, katere najpogostejši povzročitelji so rotavirusi in noravirus. Simptomi se kažejo kot driska ali bruhanje in so še posebno neprijetni. Rotavirus poškoduje in uniči celice našega črevesja, ki ne morejo več opravljati svoje vloge v črevesju, predvsem kar se tiče absorpcije vode iz črevesja v telo ter izmenjave elektrolitov. V črevesju ostane preveč vode in hranil in to povzroči drisko.
Kopanje ali športne aktivnosti v sladkih vodah so v poletnih mesecih pomemben dejavnik tveganja za akutne črevesne okužbe. Po nekaterih ocenah se pojavi akutna driska pri kar 3–8 odstotkih ljudi, ki so se kopali v sladkih vodah. V kopalnih vodah namreč najdemo enake povzročitelje, ki tudi sicer pogosto povzročajo črevesne okužbe (Campylobacter spp., Salmonella spp., Giardia spp., Cryptosporidium spp. in enterični virusi), in to v bistveno višjih koncentracijah, kot jih najdemo v hrani ali pitni vodi.
V povprečju zaužijemo med plavanjem vsako uro od 10 do 150 ml vode. Otroci se pogosto igrajo v plitvinah in pesku, kjer je koncentracija mikrobov največja. Poleg tega otroci ostajajo v vodi dalj časa, se pogosteje potopijo pod gladino vode, zaužijejo več vode in pogosteje dajejo stvari v usta. Zato otroci, mlajši od deset let, zbolevajo za drisko pogosteje kot odrasli.
Ko se pojavi driska, je treba ukrepati takoj: Nujno je nadomeščanje izgubljene tekoči ne, najbolje z rehidracijskimi raztopinami, ki jih dobite v lekarni.
Čim prej je treba začeti jemanje probiotikov, ki zmanjšajo tako število odvajanj kot tudi druge simptome pri driski, kot so slabost ter bolečine v trebuhu.
Otroke in starejše ljudi z drisko peljemo k zdravniku, če se driska ne izboljša v 2–3 dneh, oziroma če opazimo prve znake dehidracije (žeja, suha usta, slabša napetost kože, utrujenost, glavobol, temnejša barva urina, omotica, zmedenost).
Vnetje sečil in ženske na udaru
Čeprav se nam zdi, da to skoraj ni mogoče, je uriniranje med plavanjem v bazenu med ljudmi precej razširjeno, poleg tega tudi prhanje, umivanje celega telesa pred odhodom v javni bazen ni prav pogosto. Težave zaradi vnetja sečnega mehurja so pri ženskah zelo pogoste.
Prvi znaki vnetja so: pogosto uriniranje, pekoče uriniranje, smrdeč in temen urin ter bolečine v spodnjem delu trebuha, ki jih največkrat pripišemo bolečim jajčnikom. Vnetje sečnega mehurja najpogosteje povzročata črevesni bakteriji Klebsiella in Escherichia coli. Predvideva se, da do okužbe sečil pri ženskah pride zaradi tega, ker sta zadnjična odprtina in sečnica zelo blizu skupaj. Sečnica je pri ženskah zelo kratka, saj meri od 2,5 do 4 cm. Z Escherichio coli se lahko okužimo tudi s hrano.
In preventiva? Priporočamo pitje večjih količin tekočin, lahko brusničnega soka ali čaja in soka ameriške borovnice, ki vsebuje elargično kislino, ki preprečuje lepljenje bakterij na sluznico sečnega trakta (mehur, ledvice, sečne poti).
Intimne zadrege
Sprememba okolja, ustaljenega načina življenja, padec imunskega sistema in večja prisotnost bakterij lahko privedejo do neprijetnih in tudi nevarnih vaginalnih okužb in okužb sečil.
Vročina, vlaga in sonce predstavljajo za kožo napor, še posebno pa neugodno delujejo na nežno kožo in sluznico intimnega dela telesa. Nujno je, da se ne spuščate v nepremišljene spolne odnose, pri vsakem pa je obvezen kondom. Čeprav ne preprečuje vseh spolno prenosljivih bolezni, možnost obolenj znatno zmanjša.
Pri adolescentih in mlajših osebah je zaradi nepremišljenega vstopanja v spolne odnose poleti opaziti več spolno prenosljivih bolezni in tudi neželenih nosečnosti.
Nekaj priporočil:
Repelenti so izdelki, ki vsebujejo dietiltoluamid (DEET). Koncentracija DEET naj ne bo večja od 30 odstotkov za odrasle in ne večja od 10 odstotkov za otroke.
Repelent varčno nanesite na izpostavljeno kožo ali na zgornje dele oblačil. Ne uporabljajte repelentov pod oblačili. Repelenti delujejo že v majhnih količinah, zato nanesite le majhne količine.
Izogibajte se pršenju v zaprtih prostorih. Ne uporabljajte DEET v bližini hrane.
Ne nanašajte DEET na roke majhnih otrok in se izogibajte uporabi okoli oči in ust. Ne uporabljajte DEET na poškodovani, ranjeni ali razdraženi koži.
Ko se vrnete v zaprt prostor, umijte kožo z milom in operite oblačila, na katera ste nanesli repelent. • Repelentov z DEET ne uporabljajte pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev. Na voziček in posteljico
napnite mrežo proti komarjem.
Uporabite repelent le, ko je potrebno, in se držite navodil, vključno z omejitvami za uporabo pri majhnih otrocih in največjega števila nanosov na dan.
Zdravila za na pot
Potovalna lekarna naj vsebuje zdravila, ki jih vsakodnevno uporabljate in vam jih je predpisal zdravnik. Seveda jih dopolnjujte glede na specifične težave in tudi glede na lokacijo potovanja. Na splošno pa je na pot dobro vzeti:
- zdravila za znižanje povišane telesne temperature in lajšanje bolečin;
- zdravila za lajšanje alergijskih težav;
- zdravila za lajšanje težav s potovalno drisko (probiotiki, rehidracijski praški);
- nekaj osnovnih pripomočkov za oskrbo manjših ran in odrgnin (razkužilo, sterilne zložence in obliže, povoj …);
- sredstva za sončenje in nego po njem;
- medicinsko oglje;
- sredstvo proti slabosti;
- zdravila za želodčne težave;
- zdravila pri težavah z zaprtjem;
- zdravila proti prehladu in bolečemu grlu.
Pred poletnim oddihom:
- Pravočasno si zagotovite zalogo zdravil čez poletje.
- Izberite primeren kraj za oddih, vnaprej se pozanimajte o dostopnosti nujne medicinske pomoči v kraju dopustovanja.
- Dodatno zdravstveno zavarovanje vam bo ob letovanju v tujini v pomoč pri morebitnem poslabšanju bolezni.
- S seboj na dopust vzemite seznam vseh zdravil in si zapišite, kako jih odmerjati, zadnji izvid kardiologa in zadnji posnetek EKG.
- Zapišite si kontaktne podatke izbranega zdravnika.
Med poletnim oddihom:
- Poskrbite za redno jemanje zdravil.
- Pri shranjevanju zdravil upoštevajte navodila o shranjevanju, ki so navedena na embalaži in v navodilu za uporabo.
- Na pot se odpravite v zgodnjih jutranjih ali poznih popoldanskih urah in poskrbite za postanke. • Srčnega bolnika naj na dopustu spremlja zdrav sopotnik, ki mu lahko pomaga ob nepredvidljivih zapletih.
- Poleti pijte pogosteje. Bodite pozorni na izbiro pijače, najboljša je voda, izogibajte se alkoholu in sladkim pijačam.
- Izogibajte se obilnim in težkim obrokom, raje izberite sveže sadje in zelenjavo.
- Pri vseh aktivnostih upoštevajte dovoljeno stopnjo obremenitve, ki vam jo je svetoval vaš zdravnik.
- Priporočene telesne aktivnosti opravite v jutranjem hladu.
- Kopanje ali plavanje v primerno topli vodi je priporočeno, saj olajša vročinsko obremenitev.
- Zmerno sončenje je priporočeno v jutranjih in poznih popoldanskih urah.
Po poletnem oddihu:
- Poskrbite za redne obiske pri svojem zdravniku in upoštevajte njegova navodila.
- Shranite lepe spomine za turobne zimske dni.
dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine
