Zobobol – Koreninsko zdravljenje zoba
Z zobobolom povezujemo tri vrste bolečine – topo, ostro skelečo in kljuvajočo. Bolečina je lahko stalna, izzvana na dražljaj (toplo, hladno, sladko, na ugriz) ali pa se pojavi občasno. Včasih se bolečina razširi, pravimo, da seva, v sosednje strukture.
Začetni znaki vnetja zobnega živca so občutljivost za hladno, toplo in sladko. Tedaj je zobna krona navadno že prizadeta s kariozno votlino, v kateri se nam tudi zatika hrana. Zob mestoma spremeni barvo. Ob vnetju kosti ob korenini pa je bolečina topa, lahko kljuvajoča, s sevanjem v sosednje strukture. Zob zaboli ob ugrizu ali na poklop. Vnetje zobnega živca lahko umirimo, če kariozni proces ne sega do njega. Na prizadeti del zobovine apliciramo zdravilo, ki ga zatesnimo z začasno ali stalno zalivko.
Ob predrtju živčne votline in izpostavitvi živca pa je treba tega odstraniti – govorimo o zdravljenju koreninskega kompleksa. Cilj je odstranitev vse mrtvine, inficiranega dela zobovine ter dokončna tesna polnitev vseh votlih predelov zoba. Tehnike obdelave kanalov v grobem delimo na ročne in strojne. Slednje veljajo za najbolj učinkovite in natančne – s pomočjo upogljivih in prilagodljivih nikelj-titanovih igel odstranimo zobovino najbolj enakomerno, kar omogoča zatesnitev kanala ter zmanjšuje verjetnost predrtja zoba.
Ob mehanski obdelavi kanala uporabljamo standardna razkužila, ki tudi kemijsko odstranjujejo organske ostanke v kanalu. Odvisno od trdovratnosti vnetja se odločimo za zdravljenje z zdravilom v vsaj treh sejah ali pa s polnitvijo v prvi seji.
V ordinaciji se ob rednem pregledu in rentgenski analizi srečujemo tudi s polnitvami zob, ki so stare, porozne in prekratke. V kanalskem sistemu tako ostaja prostor, v katerem se zaostale bakterije lahko razmnožujejo in širijo proti vrhu korenine. Taki zobje bolijo občasno ali pa so povsem asimptomatski, rentgensko pa pogosto vidimo spremembe v kosti ob korenini. Tedaj se odločimo za odstranitev neprimerne polnitve, ponovno oblikovanje koreninskega kanala z odstranitvijo inficirane zobovine in aplikacijo zdravila vsaj za dve nadaljnji seji.
Ob protetičnem načrtovanju in pri izdelavi običajne kompozitne ali amalgamske zalivke se moramo vedno prepričati o stanju zobnega živca oziroma primernosti koreninskega zdravljenja. Vsak najmanjši sum na vnetno spremembo v kosti ali neprimernost zdravljenja je indikacija za ponovno odprtje zoba in ponovno zdravljenje korenin. Zobje z zdravimi oziroma pozdravljenimi koreninami so zagotovilo za dolgoročno uspešnost tako konzervativnega kot tudi protetičnega zdravljenja zobovja.
Krunoslav Pavlović, dr. dent. med.
