Ženske, poskrbimo za svoje zdravje
Če ste ženska med 40. in 60. letom starosti, vas vabim, da preberete spodaj napisane informacije, saj si lahko z njimi bistveno izboljšate kakovost življenja in zdravje. Če ste moški, vam lahko članek pomaga bolje razumeti svojo partnerico.
Beseda sama nam pove, da je menopavza trenutek, ko pri ženski nastopi zadnja menstruacija. O njej govorimo, ko menstruacije ni bilo vsaj 12 zaporednih mesecev. Navadno se to zgodi nekje med 45. in 55. letom starosti.
Jajčne celice v jajčnikih s staranjem počasi izčrpajo svoj potencial, kar vodi v upad ženskih spolnih hormonov (estrogena in progesterona). Simptomi menopavze oz. klimakterija se lahko pojavijo že nekaj let prej. Temu obdobju rečemo perimenopavza. Po menopavzi jajčniki dokončno prenehajo proizvajati jajčeca in s tem ženska zaključi svoje rodno obdobje.
Upad nivoja ženskih hormonov vpliva na številne organe in funkcijske sisteme v ženskem telesu.
Kateri spolni hormoni vplivajo na žensko
FSH (folikel stimulirajoči hormon) in LH (luteinizirajoči hormon): nastajata v možganih (v hipofizi). Spodbujata rast foliklov, ovulacijo in regulirata menstruacijski cikel. V menopavzi raven FSH močno naraste, saj se hipofiza »trudi« stimulirati jajčnike. Zato je visok nivo FSH laboratorijski znak menopavze.
Estrogen: nastaja predvsem v jajčnikih. Vpliva na razvoj sekundarnih spolni znakov, uravnava menstruacijski cikel, ohranja kostno gostoto, lepšo kožo in lase, vpliva na kognitivne funkcije in razpoloženje ter vpliva na metabolizem in uravnava presnovo maščob. Estrogen v telesu sodeluje pri več kot 400 funkcijah.
Progesteron: nastaja v jajčnikih in posteljici. Pripravi in vzdržuje maternično sluznico na morebitno nosečnost, sodeluje v uravnavanju menstruacijskega cikla, dvigne telesno temperaturo, povzroča napetost v prsih in deluje pomirjevano- zmanjšuje anksioznost ter pomaga pri spanju.
Testosteron: pri ženskah nastaja v manjših količinah (v jajčnikih in nadledvični žlezi). Vpliva na libido, ohranja mišično moč in maso, vpliva na energijo in počutje ter je pomemben za kostno gostoto.
Simptomi menopavze
Približno 80 % žensk občuti enega ali več simptomov menopavze, ki so posledica hormonskega neravnovesja. Najpogostejši med njimi so:
- vročinski oblivi,
- nočno potenje,
- nespečnost,
- bolečine v mišicah,
- glavoboli,
- utrujenost,
- krhki lasje in suha koža,
- suhost nožnice,
- trdovratno pridobivanje telesne teže,
- motnje razpoloženja in večjo razdražljivost,
- znižana želja po spolnosti (upad libida).
Kako zdravimo menopavzo
Glavno zdravljenje je hormonsko nadomestno zdravljenje (HNZ).
Uporabljamo:
- estrogen (pri ženskah brez maternice),
- kombinacijo estrogena in progesterona skupaj (pri ženskah z maternico s tem zavarujemo maternično sluznico pred prekomerno zadebelitvijo).
Pri zdravljenju uporabljamo najnižji še učinkovit odmerek. Učinkovitost je največja, če z zdravljenjem začnemo čim prej (že v perimenopavzi ali vsaj v prvih 10 letih po menopavzi).
Če menopavze ne zdravimo, pride do pomembnega povečanja tveganja za srčno-žilne bolezni (infarkt in možganske kapi), pogosto se pojavijo tudi:
- nenadni skoki krvnega tlaka,
- razbijanja srca,
- povišanja krvnih maščob,
- nastop inzulinske odpornosti in s tem sladkorna bolezen tip II in
- debelost.
Hormonsko nadomestno zdravljenje (HNZ) pomaga vse to preprečiti.
Vrste NHZ
Oblike sistemskega zdravljenja:
- tablete,
- transdermalni obliži,
- geli in spreji ter
- podkožni vsadki.
Oblike za lokalno zdravljenje
Sem sodijo npr. vaginalne kreme, vaginalne tablete in obročki, ki blažijo predvsem:
- suho nožnico,
- pekoč občutek v nožnici in pri uriniranju,
- pogosta vnetja sečil,
- težave s prekomerno aktivnim mehurjem oz. urgentno inkontinenco.
Kdaj HNZ ni primerna
Absolutne kontraindikacije so:
- hormonsko aktivni ali preboleli rak dojke in maternice,
- nedavna ali aktivna venska tromboza,
- nosečnost,
- huda jetrna bolezen.
Ženskam, ki ne smejo ali ne želijo jemati HNZ in imajo določene simptome peri oz. menopavze lahko ponudimo naslednje rešitve:
- za vazomotorne simptome predpišemo antidepresive (SSRI),
- za hude vročinske oblive je primeren fezolinetant (zdravilo, ki deluje na receptorje v možganih za kontrolo telesne temperature),
- za vaginalno suhost (npr: ospemifen, vlažilce in lubrikante),
- za osteoporozo (kalcij, vitamin D in bifosfonate).
Kako si lahko ženska pomaga sama
Razumevanje simptomov pomaga, da ne pripišemo vseh težav enostavno starosti, temveč fiziologiji menopavze. Večino simptomov lahko učinkovito obvladujemo z gibanjem, prehrano, spanjem in HNZ.
PREHRANA: S padcem estrogena se pojavi inzulinska rezistenca in s tem večja želja po ogljikovih hidratih ter napadi »volčje lakote«. Temu se lahko izognete s povečanim vnosom beljakovin in rednimi obroki. Tovrstna prehrana bo pustila daljši občutek sitosti, povzročila manj nihanj krvnega sladkorja in s tem stabilnejše razpoloženje.
Idealna izbira prehrane je mediteranska dieta, z veliko zelenjave in omega 3 maščobnimi kislinami, ki delujejo protivnetno. Zlati standard med živili beljakovinskega izvora so z omega 3 m. k. bogate sardelice ter npr. jetrca, ki vsebujejo malo maščob, veliko beljakovin in železa. Tofu, soja, lan in sezam so le nekatera živila, ki vsebujejo fitoestrogene, ki pomagajo blažiti simptome menopavze.
GIBANJE: Mišice niso le tkivo za gibanje, temveč so pomemben presnovni organ. V njih se porablja glukoza, energija ter nastajajo molekule, ki vplivajo na vnetje in imunski odziv. V menopavzi, ko raven estrogena upada, se struktura mišic spremeni. Zmanjšata se mišična masa in moč ter poveča delež maščob v mišičnem vlaknu. Posledica je inzulinska rezistenca, ki vodi v pridobivanje teže, trebušno debelost in na dolgi rok celo v sladkorno bolezen tip II. Padec estrogena ne vpliva le na presnovo, temveč tudi na vnetne procese. V telesu je več vnetnih mediatorjev, zato so pogostejše bolečine v mišicah, tetivah in fascijah. Hormonska nihanja pa vplivajo tudi na živčni sistem. Pojavijo se lahko mravljinci, »elektrika«, občutek gluhosti in možganska megla, kar mnoge ženske prestraši, če niso predhodno seznanjene s tem. Zaželena je redna telesna aktivnost, vendar blage aerobne vadbe ne zadostujejo. Potrebne so vaje z lastno telesno težo in še bolje z utežmi.
SPANJE: Zadostna količina spanja nam namreč omogoča potrebno regeneracijo. V menopavzi je zaradi padca estrogena in manjše tvorbe melatonina, motena kontinuiteta spanja, posledica česar so nočna prebujanja. Nižji progesteron pomeni več tesnobe, nižji testosteron pa manj globokega spanca. Posledica so prebujanja zlasti med 2 in 4 uro zjutraj, ko je kortizol višji. Nočno sproščanje histamina lahko povzroči srbečico kože, kar ob vročinskih oblivih, potenju in stalnem prebujanju onemogoča normalni počitek in vodi v kronično utrujenost. Nespečnost in hormonska nihanja zmanjšajo kognitivne sposobnosti in odpornost na stres. Da bi se temu izognili, je pomembno vzdrževanje higiene spanja. Hodite v posteljo in vstajate vedno ob isti uri. Na ta način pomagate vzdrževati normalni cirkadiani ritem. Izpostavite se soncu zjutraj za vsaj 20 minut. Ne ležite v postelji, če ne morete zaspati. Izogibajte se uporabi pametnih telefonov in računalnikov (modri svetlobi) vsaj eno uro pred spanjem. Ohladite, zatemnite in odstranite hrup v prostoru, kjer boste spali. Naučite se tehnik sproščanja in ne obsojajte se, če vam ne uspe vedno. Krajša deprivacija spanja lahko pomeni boljše spanje naslednjo noč.
Ali je strah pred HNZ upravičen
Da bi razumeli, od kod je strah izviral, morate imeti nekaj informacij izpred dobrih dvajset let. Takrat so bile namreč narejene študije z HNZ pri ženskah, ki so pokazale nekoliko povečano tveganje za raka dojke pri kombiniranem zdravljenju ter nekoliko več srčno žilnih bolezni, nastanka tromboz in demence. Kar niso vedeli je, da to drži le pri ženskah, ki so več kot 10 let po menopavzi (starost nad 60 let), kjer so uporabljene višje doze hormonov in peroralni način vnosa. Prav tako niso upoštevali, da so te ženske že v izhodišču imele več dejavnikov tveganja kot so npr. kajenje, visok krvni tlak in prekomerno telesno težo. Žal je bil »alarm« že sprožen in rezultat je bil takšen, da je 80 % uporabnic prenehalo z zdravljenjem.
Kaj vemo danes
HNZ je varno! Danes uporabljamo nizke odmerke in naravne (bioidentične) hormone ter take načine vnosa, kjer zaobidemo jetra in se s tem izognemo riziku tromboz. Tveganje je tako majhno, da koristi zdravljenja bistveno odtehtajo. Najnovejša študija (sledili so zdravstvenim kartonom več kot 120 milijonov žensk) je celo pokazala, da imajo ženske, ki so začele s HNZ že v perimenopavzi, za kar 60 % manj možnosti razvoja raka na dojki, manj infarktov in manj možganskih kapi kot tiste, ki niso bile zdravljene.
Zaključek
Večina ženska ima izredno pomembne koristi od zdravljenja s HNT, zato se je ob nastopu perimenopavze smiselno čim prej posvetovati z ginekologom. HNZ ženskam ne obljublja večne mladosti, lahko pa ohrani kakovost življenja, vitalnost in ženskost, kar je zanesljivo vredno obdržati!
Maja Miklič, dr. med.
