Zdrav duh v krepkem telesu – Nazaj v vrtec, šolo, službo …
Poletja in počitnic je konec. Otroci so vstopili ali se vrnili v vrtec in v šolo, odrasli v službe … Vsekakor sprememba glede na poletni, bolj umirjen in sproščen čas. Če se nam je uspelo čez poletje vsaj malo odpočiti in napolniti baterije, imamo morda malo prednosti pred drobcenimi sovražniki našega zdravja. Vsekakor pa so v večjih skupinah, med vrstniki v vrtcih in šolah ter v kolektivih možnosti, da se nalezemo kakšnega virusa, večje kot sicer.
Kaj lahko naredimo, da to preprečimo (razen da gremo nazaj na morje)? Pomembno je, da živimo zdravo – da zagotavljamo telesu vso možno podporo, da lahko uspešno deluje in se brani. Da zdravo in uravnoteženo jemo, da se dovolj gibljemo, da popijemo dovolj tekočine, da dovolj spimo in da najdemo način, kako zmanjšati oziroma predelati stres. Lahko si sicer pomagamo tudi s kakšnimi prehranskimi dodatki, vitamini in podobno, vendar se moramo zavedati, da ne obstaja čudežna multi tabletka, ki bi nas zaščitila pred boleznijo, če je to edina stvar, ki jo uporabljamo kot ščit in preventivo.
Vseeno bomo prej ali slej najbrž zboleli, lahko blago, lahko pa se razvije kaj resnejšega.
Prehlad (skupek blagih simptomov okužbe zgornjih dihal) je najpogostejša okužba, ki prizadene dihala otrok in odraslih, povzročajo jo številni virusi, ki se prenašajo kapljično z nosnim izločkom obolelega ali v izkašljanem zraku, neposredno in posredno prek predmetov ali rok ter po zraku. Teh virusov je res veliko, med njimi pa sta tudi virus gripe in ne več tako nov sars-cov-2. Prehlad se lahko razvije tudi v kaj več, odvisno od tipa virusa, ki napade naša dihala in stanja imunskega odziva posameznika. Klinično je na začetku bolezni nemogoče ločiti med tipi virusov, običajno pa se denimo virus gripe hitro razgali, saj gre za hujši potek. Običajno odrasli za prehladom zbolimo 2–4-krat na leto, otroci pa 6–8-krat.
V primeru zloglasnega koronavirusa se nekje 1–3 dni, po nekaterih podatkih lahko tudi kasneje, po stiku s kužnimi delci pojavi prozoren izcedek iz nosu, nos je zamašen, začnemo kihati, suho kašljati, praska in peče ter boli nas v žrelu (faringitis). Lahko se pojavijo tudi povišana telesna temperatura, hripavost, govorjenje skozi nos, pekoč občutek v očeh, bolečine v ušesih, izguba okusa (in voha), glavobol in bolečine v mišicah. Prehlad, tudi v hujši obliki gripe, traja in mine več ali manj sam od sebe v približno v enem do dveh tednih. Specifičnega zdravila za prehlad in za druga virusna obolenja dihal ni, lahko pa si težave lajšamo: počitek, zdrava hrana, bogata z vitamini, uživanje zadostnih količin tekočine, zdravila za zbijanje vročine, nosni dekongestivi ob zamašenem nosu (za izboljšanje prehodnosti nosu) ter analgetiki ob glavobolu.
Vsekakor je treba med boleznijo, dokler izločate kapljice z virusi in se počutite slabo, ostati doma, v nekakšni samoizolaciji – to velja za vsa obolenja dihal.
Če močno boli žrelo in je požiranje oteženo, ob tem pa so prisotne še vročina z mrzlico, ki je nastala nenadoma, utrujenost, oslabelost, gre zelo verjetno za bakterijsko vnetje žrela oziroma nebnic (tonzil) – angino. V tem primeru je potreben antibiotik.
Virusi lahko napadejo tudi glasilke in spodnji del žrela ter grla in povzročijo laringitis. Hripavost, lahko popolna izguba glasu ali pa znižan ton, suh kašelj ter bolečine v žrelu so znaki prizadetosti grla oziroma glasilk. Najpomembneje, kar si moramo zapomniti, je, da prisotnost težkega dihanja in povišana telesna temperatura nakazujeta bakterijsko okužbo, takrat je nujna obravnava pri zdravniku. V veliki večini pa laringitis povzročajo virusi, tudi tisti, ki povzročajo prehlad, zato so simptomom in znakom laringitisa pogosto pridruženi še znaki prehlada. Zdravljenje je simptomatsko: pomembni so molk, počitek, zadosten vnos tekočin ter vitaminov.
Vnetje obnosnih votlin je lahko posledica prehlada ali gripe. Za sinusitisom zbolevajo predvsem odrasli v zimskih mesecih. Tipični znaki so neprehoden nos in izcedek iz nosu, ki je lahko prozoren (virus) ali gnojen (bakterija). Lahko so prisotni povišana telesna temperatura, močan glavobol, vezan predvsem na ležeč položaj, kašelj, oteklina vek, močno solzenje, boleče gibanje očesa. Boleč je pritisk na obnosne votline (sinuse). Virusno vnetje zdravimo simptomatsko s počitkom, tekočinami, vitamini, zdravili za nižanje telesne temperature, protibolečinskimi tabletami ter sredstvi za izboljšanje prehodnosti nosu. Bakterijsko pa poleg simptomatske terapije še z antibiotikom.
Če in ko pa se okužba spusti tudi nižje po dihalnih poteh, govorimo o bronhitisu. Gre za okužbo sapnika in manjših dihalnih poti, ki je spet v večini primerov povzročeno z virusi, le redko bakterijami. Vodilni znaki so suh dražeč dolgotrajen kašelj (najpogosteje traja 2–3, lahko tudi 8 tednov), nato gnojni izpljunek, bolečine za prsnico, povišana telesna temperatura, občutek težkega dihanja. Nekateri imajo občutek, da jim piska v dihalih.
Hujši potek je pri kadilcih ter ljudeh, ki živijo v okoljih z onesnaženim zrakom. Terapija je ponovno le simptomatska: počitek, uživanje zadostnih količin tekočin, sredstva proti kašlju zvečer v primeru hudega kašlja ter, če so potrebni, bronhodilatatorji – zdravilo, ki širi dihalne poti in omogoča lažje dihanje. Antibiotik pa spet le v primeru bakterijske okužbe.
Če pride do vnetja najmanjših dihalnih poti, govorimo o bronhiolitisu. Značilen je predvsem za otroke v prvih dveh letih starosti, pojavlja se pozimi in zgodaj spomladi. Najprej so prisotni znaki prehlada s povišano telesno temperaturo, po treh dneh je temperatura normalna, pojavijo pa se kašelj, hitro dihanje z uvlekom mišic prsnega koša in nosnih kril, hitro bitje srca, razdražljivost, zaspanost, izguba apetita, bruhanje, driska. Takega otroka seveda mora videti pediater, ki bo presodil, ali je potrebna bolnišnična obravnava. Sicer je terapija simptomatska: počitek, tekočine, zdravila za zbijanje temperature.
Na pljučnico pa moramo pomisliti, ko se pojavijo mrzlica, visoka telesna temperatura, kašelj z gnojnim izpljunkom (v zgodnji fazi lahko tudi krvavim), lahko tudi bolečine v prsnem košu (ob vdihu in kašljanju), hitro dihanje, hiter srčni utrip. Pri pljučnici je uvedba antibiotika nujna.
Imunski sistem ni vsemogočen. Lahko nam zelo pomaga, če se odzove pretirano, pa tudi škoduje, ampak vsekakor potrebuje našo pomoč. Kot je bilo že na začetku napisano, pa ne škodi ponoviti – pomoč telesu v obliki redne telesne vadbe (če ne morete na Krvavec, pa skočite vsaj na Rožnik, dvakrat zapovrstjo, če je treba), zdrave in uravnotežene prehrane, skrbi za dovolj popite tekočine, skrbi za duševno zdravje, za sproščanje.
Velik korak k zdravju je tudi preprečevanje prenosa okužb (ne samo virusa sars-cov-2) z maskami, razkuževanjem rok, samoizolacijo. Morda nam je pandemija le prinesla nekaj dobrega – zavedanje in prakticiranje, da bolni ne hodijo v vrtec, v šolo, v službo. In da ni treba čakati na visoko vročino in popolno izčrpanost. Preventiva je vedno boljša in večinoma veliko cenejša (ne le finančno) kot kurativa.
Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine
