Vroče poletje
Dočakali smo tiste dni, ko končno odvržemo obleke, ter večino prostega časa preživimo zunaj. Za večino je to čas, ko se ustvarijo nepozabni počitniški spomini in ponovno napolnijo baterije za celo leto. Ob lepem sončnem vremenu sta vročina in vlaga edini nadlogi, ki ju večina izmed nas slabše prenaša. Zakaj je temu tako?
Sposobnost oddajanja toplote je namreč odvisna od razlike med temperaturo okolice in telesa, ter od vlažnosti zraka. Telo se lahko uspešno hladi z znojenjem, samo dokler zunanja temperatura ne preseže telesne oz. dokler ni vlažnost zraka previsoka (okoli 75%). Kasneje se potenje ustavi. Oddajanje toplote se posledično močno upočasni in telo se prične pregrevati.
Padci krvnega tlaka, omotica in vročinska kap
Telo se v vročini skuša ohladiti tako, da preusmeri več krvi na površino telesa oz. v kožo. V obraz postanemo bolj rdeči, koža pa je na dotik potna in toplejša. Zaradi razširjenih žil na površini mora srce pospešiti pretok krvi. Bije lahko tudi do 4x hitreje kot običajno. Skupaj s pospešenim znojenjem in dehidracijo, ob naglih spremembah položaja (npr. dvigovanje iz ležečega ali sedečega položaja) vodi do hitrega padca krvnega tlaka.
Pojavi se kratkotrajna vrtoglavica in omotica, ki zlasti pri starostnikih vodi do padcev in zlomov kosti. Ker tudi občutek za žejo z leti slabi, starejše pogosteje presenetijo drugi znaki dehidracije kot so utrujenost, zaspanost in glavobol. Če pravočasno ne pričnemo z nadomeščanjem tekočin, elektrolitov in ohlajanjem, se ob pregrevanju pojavijo znaki vročinske kapi (pospešen srčni utrip, šibek pulz, hitrejše dihanje, krči, bruhanje, motnje zavesti) in celo smrt.
Poslabšanje srčnega popuščanja
Hitrejše bitje srca ter padec krvnega tlaka lahko povzroči slabšo prekrvavitev srčne mišice. To pomeni dodaten napor za že oslabljeno srce. Po drugi strani srčni bolniki poleti pogosto prekršijo omejitev vnosa tekočin in soli (na 1,5 litra). Oboje lahko vodi v poslabšanje srčnega popuščanja. Levostransko srčno popuščanje se kaže z nabiranjem vode v pljučih in posledično oteženim dihanjem.
Desnostransko srčno popuščanje se navadno najprej pokaže kot otekanje nog, ki se lahko razširi na celo telo. Bolniki beležijo nenadno povečanje telesne teže zaradi zadrževanja vode. Ob blagih težavah je potrebno povečati dozo diuretika pod nadzorom izbranega zdravnika, v hujših primerih je potrebna obravnava v bolnici. Prav tako obremenjujoči za srce in ožilje so skoki v mrzlo vodo. Da bi se izognili težavam se vedno ohlajate postopno (od stopal navzgor).
Krčne žile
Poleti vene v nogah trpijo na vročini in v stoječem položaju še bolj kot običajno. Zaradi nabiranja krvi v nižjih delih telesa, se poveča pritisk na stene žil, zaradi česar pride do nepravilnega delovanja venskih zaklopk. Pojavijo se bolečine, otekanje nog, občutek teže v nogah, krči, nemirne noge ali celo vnetje žil.
S preprostimi preventivnim ukrepi lahko preprečite nastanek težav. Svetujemo, da se izogibate vročini in toplim bazenom. Noge raje večkrat stuširajte s hladno vodo ali si privoščite sprehod v plitkem morju oziroma reki. Zvečer noge namažite s hladilnim gelom in jih med počitkom čim večkrat dvignite višje od nivoja srca.
Nošenje kompresijskih nogavic ali elastičnih povojev nudi žili dodatno, nujno potrebno oporo. V lekarni vam lahko svetujejo pripravke, ki vsebujejo venoaktivne snovi (flavonoide). Te učinkovito zmanjšajo simptome kroničnega venskega popuščanja ter hkrati zavirajo vnetje žil in upočasnijo napredovanje bolezni.
Kdo slabše prenaša vročino?
Vsekakor med bolj ogrožene bolnike sodijo tisti z oslabelo srčno funkcijo in aterosklerotično spremenjenimi žilami, saj je njihova sposobnost prilagajanja zmanjšana. Razlog za slabše prenašanje vročine je lahko tudi jemanje nekaterih zdravil kot so npr. zdravila za srce (beta blokatorji), za odvajanje vode (diuretiki), ter nekateri antihistaminiki in antidepresivi, ki zavirajo potenje.
Poleg majhnih otrok, starostnikov in tistih s prekomerno telesno težo, tudi bolniki po možganski kapi, s Parkinsonovo ali Alzheimerjevo boleznijo, z multiplo sklerozo ali težavami s prekomerno aktivno ščitnico slabše prenašajo toplotne obremenitve.
Ne pozabimo na kožo
Zagorela polt že dolgo ni več znak zdravja in lepote, saj vemo, da porjavelost kože nastane kot posledica obrambe pred škodljivimi UV žarki. Posledice sončnih žarkov na koži so trajne in se kopičijo. Škoda povzročena v otroštvu in mladosti, je najpomembnejši faktor pri razvoju kožnega raka.
UV-B žarki, ki so sicer odgovorni za zagorelost in večinoma prispevajo k nastanku sončnih opeklin, so najmočnejši sredi dneva. Medtem ko UV-A žarki, ki povzročajo alergijske reakcije na soncu in prezgodnje staranje kože, sevajo preko celega dneva s približno stalno jakostjo. Slednji dobro prodirajo skozi oblake, steklo in segajo celo globoko v vodo.
Oboji (UV-A in UV-B žarki) so odgovorni za nastanek kožnega raka. Najboljši način zaščite pred njimi je umik v senco oz. pokrivanje z oblačili. Nosite lahka svetla bombažna oblačila in za dodatno zaščito uporabite kreme za sončenje s primernim zaščitnim faktorjem (ZF).
Tistim, ki jih sonce le redko opeče in hitro porjavijo zadostuje ZF od 15 do 30, medtem ko svetlopoltim oziroma tistim, ki počasi porjavijo svetujemo uporabo krem z močnejšo zaščito (oznako 50 ali 50+).
Koža vam bo hvaležna tudi za podporo od znotraj. Sredozemska dieta vsebuje vse kar potrebujete. Izbirajte zelenjavo in sadje v rumeni, oranžni in rdeči barvi, saj vsebujejo karotenoide, za podporo pri porjavitvi. Živila v zeleni barvi (npr. kumare, špinača, zelena) bodo poskrbela za rehidracijo in antioksidantno delovanje.
Ribe (npr. tuna, losos, sardele) in oreščki na vašem krožniku pa bodo dodali nujno potrebne omega 3 maščobne kisline, ki delujejo protivnetno, ter preprečujejo nastanek aken in gub. Z upoštevanjem vseh zgoraj naštetih nasvetov se boste izognili zapletom in se s počitnic vrnili kot prerojeni.
Doktor svetuje
Ob visokih zunanjih temperaturah se umaknite v senco ali klimatiziran prostor. Med 10:00 in 16:00 uro se izogibajte večjim naporom in si raje privoščite počitek. Umaknite se v nižje predele hiše oz. bivalnega prostora, saj bo tam zrak hladnejši. V kolikor nimate te opcije, se odločite za ventilatorje. Kroženje zraka bo pripomoglo k hitrejšemu odvajanju toplote. Noge lahko namočite v posodo s hladno vodo ali si položite mokre brisače na glavo in ramena. Nadomeščajte tekočine, vendar ne posegajte po alkoholnih pijačah in kavi, saj delujejo diuretično in le poslabšajo dehidracijo. V primeru izdatnega potenja je potrebno poleg vode nadomestiti tudi elektrolite. Izbirajte izotonične napitke in si privoščite več svežega sadja, zelenjave ter kakšen slan prigrizek. Kronični bolniki naj se, glede omejitve vnosa tekočin in soli, posvetujejo z izbranim zdravnikom.
Maja Miklič, dr. med.
