Večno priporočilo: Bodite zmerni
Zapluli smo v veseli december, pripravljamo se na praznične dneve. V času praznikov se ljudje sprostimo tudi pri prehranjevanju. Uživamo preveč hrane, pogosteje je na meniju nezdrava hrana, pogosto ob tem zaužijemo tudi več alkohola. Vse to je velika preizkušnja za želodec in črevo. Kaj in kako jesti med prazniki, da telo ne bo preveč trpelo? Odgovor je na dlani – zmernost za vse in vsakogar.
Že same priprave na praznike nas pogosto obremenjujejo, kar seveda vpliva tudi na našo prebavo. Svoje doda še nenehno prehranjevanje, prenajedanje, saj mora med prazniki želodec prebaviti kakšen kos mesa preveč, alkohol, jedi, ki vsebujejo veliko maščobe in sladkorja. V povprečju se med prazniki zredimo za 1,5 kg. Jedi z veliko kalorijami imajo majhen volumen. Želodec se ne napolni zlahka, zato želodčna in črevesna stena ne pošljeta signala, da sta želodec in črevo polna. Zaradi tega naravni občutek polnosti želodca zataji. Hrana, ki ima veliko maščobe in sladkorja, vsebuje malo balastnih snovi (vlaknin), kar negativno vpliva na prebavo in lahko nemalokrat vodi do zaprtja. Občutek imamo torej, da nam je hrana obležala v želodcu, pojavi se napihnjenost, napenjanje, krči in bolečine v želodcu, kislo spahovanje, vračanje želodčne kisline nazaj v požiralnik (refluks), zaprtje. Pri ljudeh, ki imajo težave z žolčnimi kamni, se lahko pojavijo krči, bolečine, slabost, bruhanje, simptomi, podobni zgagi, slaba prebava, napenjanje, spahovanje.
Najpogostejše težave, s katerimi se soočamo med prazničnim pretiravanjem
Med najpogostejšimi težavami je zagotovo zgaga. Običajno praznične večerje spremljajo mastne jedi, ki našim želodcem ne naredijo nobene usluge. Pravzaprav so mastne jedi eden poglavitnejših vzrokov za težave z zgago. Težava s kislino se skriva tudi v raztegovanju želodca, do katerega pride, če se prenajemo. Ker se želodec raztegne ali prenapihne, pritiska na spodnjo zapiralko požiralnika, ki skrbi za to, da se želodčne kisline ne premikajo v napačno smer. Če pa je pritisk prevelik, se širijo navzgor proti žrelu, čemur rečemo, da imamo refluks. Tipični simptomi so pekoč občutek ali bolečina za prsnico, ki se širi navzgor v vrat ter vračanje kisle želodčne vsebine ali grenkobe navzgor. Težave z zgago povzroča tudi uživanje alkohola, predvsem rdečega vina, pekoča hrana in čokolada, kava in drugi kofeinski napitki, citrusi, gazirane pijače in paradižniki. Običajno je ravno v prazničnih časih takšnih jedi največ.
Pogoste so tudi bolečine v želodcu. Včasih namreč med prazniki jemo toliko različne hrane, da lahko tudi kombinacija, ki se prebavlja v naših želodcih, slabo vpliva na naše počutje. Bolečina se lahko začne v žlički in se širi navzdol ali na obe strani trebuha. Po tipu je bolečina lahko pekoča, topa ali kljuvajoča. Sami si lahko pomagate z izdelki iz lekarne brez recepta, predvsem z antacidi, Donatom Mg, rastlinskimi pripravki. Če je bolečina močnejša, lahko na trebuh položite grelno blazino, izogibajte pa se mlečnim izdelkom, še posebej, če čutite krče. Kadar čutite bolečino v želodcu, se ulezite na hrbet, dvignite vzglavje in pokrčite noge ter nekaj časa počivajte, da vidite ali bo bolečina minila. Običajno bolečine minejo in ne povzročajo daljših težav. Kadar pa je bolečina huda ali se slabša in ne mine v nekaj dneh, je treba k zdravniku. Pregled pri zdravniku je nujen tudi v primeru močne, nenadne bolečine ali večkratnega bruhanja.
Kadar imate znane žolčne kamne in se pri prehrani prekršite, lahko pride do žolčnih kolik, ob tem se včasih lahko žolčnik tudi vname (akutno vnetje žolčnika). Značilno je, da je bolečina na začetku hujša, nato popusti. Lahko je ostra, pojavlja se v presledkih, traja lahko tudi več ur. Mesta bolečine so lahko različna, v večini primerov boli v zgornjem desnem predelu trebuha pod rebrnim lokom, lahko pa se bolečina razširi tudi navzad proti desni lopatici. Bolečino pogosto spremljajo še slabost, bruhanje, spahovanje, občutek polnosti. Ob povišani telesni temperaturi, mrzlici, rumeno obarvani koži in sluznicah (zlatenici) je nujen pregled pri zdravniku.
Nezmerna prehrana ali uživanje alkohola lahko povzročita akutno vnetje trebušne slinavke. Mehanizmov nastanka vnetja slinavke je več. Vnetje lahko sproži že samo uživanje alkohola. Mastna, sladka hrana ali cvrtje lahko sprožijo izločitev žolčnega kamna iz žolčnika v žolčni vod, kjer lahko zamaši izvodilo trebušne slinavke in povzroči vnetje. Mastna in sladka hrana v povezavi z uživanjem alkohola lahko povzroči porast krvnih maščob (trigliceridov) do te mere, da pride do vnetja trebušne slinavke. Pri nenadnem vnetju trebušne slinavke bolnik najpogosteje občuti močno bolečino v zgornjem delu trebuha, ki se pojavi zelo hitro in jo lahko spremljata slabost in bruhanje. Pogosto bolečina seva v hrbet.
Dietni prekrški lahko seveda poslabšajo stanje številnih drugih bolezni, in sicer sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja, bolezni pljuč. Zdravniki zato priporočajo, da se ljudje tudi med prazniki hranijo zdravo, večkrat na dan jedo manjše obroke in se izogibajo nezdravi hrani. Hrano si seveda lahko praznično popestrijo in jedo tisto, česar si vsak dan ob hitrem ritmu življenja ne privoščijo. Tudi zdrava hrana je lahko dobra, včasih zahteva le nekaj več časa za pripravo.
Nasveti kako med prazniki imeti čim manj težav
Prazniki so velikokrat povezani s praznično obloženo mizo, pogostejšim prenajedanjem in opuščanjem telesne dejavnosti. Pestra ponudba praznične hrane, ki ima lep videz, vonj in okus, poveča apetit. Naštetih je nekaj pravil, ki vam lahko pomagajo pri izogibanju težavam:
- Zastavite si omejitev, koliko boste pojedli in popili in se jih držite.
- Pri jedi si vedno vzemite čas in hrano dobro prežvečite, namesto da bi jo samo pogoltnili. Encimi v ustih tako že razgradijo sladkorje in želodcu prihranijo delo.
- Jejte vsaj dve uri pred spanjem, da želodec lažje prebavi hrano. Leže je namreč ta naloga zanj veliko težja.
- Zlato pravilo je zmernost tako pri hrani, kot pri pijači.
- Pijte dovolj tekočin (vode ali nesladkan čaj). Tako se boste izognili dehidraciji in zaprtju, saj velika količina tekočine pripomore k temu, da je blato manj trdo, poleg tega tekočina napolni želodec, kar nam daje občutek sitosti.
Izogibajte se sladkarij. Sladkarije dajejo lažen občutek sitosti, spodbudijo pa tudi sproščanje inzulina in se hitro prebavijo, zato smo kasneje še bolj lačni. - Kadar imate poln želodec in občutek neprijetne sitosti, kozarček žganja ne pomaga k izboljšanju težav. Grenčične snovi, ki jih vsebujejo grenka žganja, sicer spodbudijo prebavo, vendar dražijo želodec.
- Omejite vse, kar povzroča tvorbo želodčne kisline (alkohol, mastna hrana, kava, nikotin). Če imate težave z zgago, spite z rahlo dvignjenim vzglavjem.
- Prehranjujte se 5-krat na dan v manjših količinah namesto dva- ali trikrat dnevno v velikih porcijah. Izogibajte se večerjanju po18. uri.
- Če vam določena vrsta hrane povzroča težave, se je izogibajte, četudi jo obožujete.
- Zmanjšajte delež mesa in uživajte čim manj maščobe.
- Alkohol pijte tako, da srkate, ne pa pijete, s tem boste spili manj. Ne mešajte različnih alkoholnih pijač med seboj, saj s tem preprečite glavobol naslednji dan.
- Živite zdravo in aktivno življenje.
Kako si pomagati, če vas težave kljub vsemu doletijo?
Če ste se pošteno pregrešili pri hrani, se zaradi tega ne obsojajte preveč. Oprostite si in takoj vzpostavite normalen režim prehranjevanja. Ne dovolite si, da bi zaradi enega spodrsljaja padli v serijo prenajedanj. Začnite normalno jesti takoj, ko ste lačni. Stradanje naslednji dan ne bo imelo nikakršne koristi – prej bo škodilo vašemu metabolizmu. Kar lahko storite, je, da dan po obilnem družinskem obedovanju vnos ogljikovih hidratov zmanjšate na nujen minimum. Privoščite si daljši sprehod, tek ali kolesarjenje.
V lekarnah je na voljo veliko izdelkov (tudi registriranih zdravil), ki vam bodo učinkovito pomagale, kadar se bodo neprijetne prebavne težave kljub upoštevanju vseh zgoraj naštetih nasvetov pojavile. Star recept, ki so ga s pridom uporabljale že naše babice, je pitje čaja grenkega pelina, rmana ali tavžentrože, ki vsebuje grenčine. Te spodbujajo tvorbo želodčnih sokov in encimov ter tako spodbudijo prebavo in zmanjšajo občutenje bolečine v želodcu. Pri vetrovih in napenjanju pomagajo komarček, kumina in janež. Kamilica ni priporočljiva pri razdraženem želodcu, saj naj bi po nekaterih podatkih samo še močneje dražila, poleg tega pa lahko povzroči bruhanje. Grenčine se dobijo tudi v obliki t. i. švedske grenčice, ki prav tako hitro pomaga, kadar imamo neprijeten občutek v želodcu.
Zelo učinkovite so zeliščne kapljice, proizvod galenskih laboratorijev ali pa takšne, ki so registrirane kot zdravilo, ki pomagajo pri peristaltičnih in funkcionalnih motnjah želodca, torej takrat, kadar za težave niso krivi organski vzroki. Te delujejo tako, da pospešijo gibanje želodca in zaležano hrano pomaknejo naprej po prebavni cevi. Spodbudijo tudi izločanje prebavnih encimov in nekoliko zmanjšajo izločanje želodčne kisline, spodbujajo izločanje žolča, kadar se ta premalo izloča, delujejo proti krčem, vplivajo na tonus želodca in tako zmanjšajo občutek polnosti ter zmanjšajo občutljivost želodca.
V primeru kislega spahovanja, vračanja želodčne kisline nazaj v požiralnik, bolečin za žličko in drugih težav, ki so posledica povečanega izločanja želodčne kisline, si lahko pomagamo z jemanjem zdravil, ki vplivajo na želodčno kislino. Najblažja oblika teh zdravil so antacidi (Rupurut, Talcid, Rutacid), kombinirani pripravki magnezijevih, aluminijevih in kalcijevih soli, ki nevtralizirajo že izločeno želodčno kislino. Delovati začnejo hitro in delujejo kratek čas (nekaj ur). Antagonisti histaminskih receptorjev ali H2-antagonisti (Ranital) delujejo tako, da zmanjšajo izločanje želodčne kisline z zaviranjem histaminskih receptorjev v želodčni sluznici. Vse faze izločanja želodčne kisline so zavrte, vendar je zdravilo manj učinkovito pri zaviranju izločanja kisline po obroku hrane. Učinek zaviranja se pojavi pozneje kot pri antacidih, vendar traja 6 do 12 ur. Zaviralci (inhibitorji) protonske črpalke so zdravila, ki najučinkoviteje zavirajo izločanje želodčne kisline. Dobro zavirajo tudi s hrano povzročeno zvečano izločanje želodčne kisline. Vzdržujejo visoko vrednost pH (nad 4) v želodcu.
Kadar se pojavi zaprtje, je najprej potrebno pitje večjih količin tekočin, da bo črevesna vsebina primerno vlažna. Pripravki, ki vsebujejo magnezijeve soli, sokovi iz suhih sliv, fig ali same suhe slive in fige delujejo blago odvajalno. Svetujemo veliko vlaknin (sadje, zelenjava, različna žita) in izdelke, ki vsebujejo mlečno kislino (kefir, sirotka). Pomaga tudi masaža trebuha v smeri urinega kazalca. V primeru tršega blata lahko uporabimo glicerinske svečke, ki zmehčajo blato. V lekarni so na voljo tudi različna odvajala v obliki čajev, sirupov, tablet in svečk, ki lahko v izjemnih situacijah pomagajo pri iztrebljanju. Pri uporabi nekaterih od njih je treba biti previden, saj lahko povzročijo navajenost in posledično leno črevo. O uporabi se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. Če težave v dveh tednih ne izginejo, je potreben obisk osebnega zdravnika.
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine
