Srce, žile in vročina – Lepo prosim, pojdite že v senco
Prihajajo obdobja vročinskih valov in soparnega vremena. Spopadanje z visokimi temperaturami je naporno že za zdrave posameznike, medtem ko je za bolnike s srčno-žilnimi težavami lahko celo usodno. Zakaj?
Sposobnost oddajanja toplote je odvisna od razlike v temperaturi okolice in telesa ter od vlažnosti zraka. Dokler je zrak okoli nas hladnejši, lahko oddajamo toploto s pomočjo sevanja oziroma radiacije. Za oddajanje toplote v okolico mora telo preusmeriti kri na površino, torej v kožo, in pospešiti pretok. Srce ob vročih dneh bije tudi do štirikrat hitreje kot običajno. Zaradi razširjenih žil na površini smo bolj rdeči v obraz in toplejši na dotik. Z znojenjem se uspešno hladimo. Pri tem ne izgubljamo samo toplote, temveč tudi elektrolite, kot sta na primer kalij in natrij.
Elektroliti so potrebni za kontrakcijo mišic, normalen prenos živčnih impulzov in vzdrževanje ravnovesja vode v telesu. Da bi telo preprečilo nevarno dehidracijo, aktivira hormone, s katerimi zmanjša izgubo vode in elektrolitov (znoj se zgosti, potenje zmanjša, urin se skoncentrira). Oddajanje toplote se tako upočasni. Ko zunanja temperatura preseže telesno temperaturo ali kadar je vlažnost zraka več kot 75 %, se znojenje preneha. Grozi nam vročinska kap.
Kaj lahko zmanjša našo toleranco za višje zunanje temperature?
Sem sodijo poškodbe srca zaradi na primer srčnega infarkta ali srčnega popuščanja, saj oslabljena srčna mišica onemogoči zadostno hitrost črpanja krvi, da bi se ustrezno ohlajali. Aterosklerotično spremenjene žile poslabšajo pretok krvi skozi vitalne organe in na površini. Prav tako lahko nekatera zdravila motijo regulacijo temperature telesa. Beta blokatorji, ki jih pogosto predpišemo bolnikom s srčnimi težavami z namenom, da upočasnijo frekvenco srca in podaljšajo preživetje, nam po drugi strani motijo uspešno termoregulacijo.
Zdravila za izločanje vode (diuretiki) pospešijo izgubo vode z uriniranjem, zato je manj ostane za znojenje in ohlajanje telesa brez nevarnosti dehidracije. Nekateri antihistaminiki in antidepresivi lahko zavirajo potenje. Tudi bolniki po možganski kapi, s parkinsonovo ali alzheimerjevo boleznijo slabše prenašajo toplotne obremenitve. Podobno velja za sladkorne bolnike, starostnike in nekatera zdravstvena stanja, kjer je odgovor na dehidracijo upočasnjen. Taki pacienti žeje pogosto ne začutijo pravočasno ali pa zaradi omejitve vnosa tekočin in povečane izgube tvegajo zaplete dehidracije prej kot drugi.
Težave v vročih dneh
Padci krvnega tlaka
Kombinacija povečanega pretoka krvi na periferiji in dehidracije je lahko razlog za nagle padce krvnega tlaka ob spremembah položaja. Zlasti je to pogosto pri starejših. Hitro dvigovanje iz ležečega v pokončni položaj pogosto vodi v vrtoglavice, padce in zlome.
Utrujenost
Vzdrževanje stalne telesne temperature je napor za naše telo. Z večjim delom srčne mišice, se pospeši metabolizem, kar povzroči večjo oziroma hitrejšo utrujenost in zaspanost.
Veliko posameznikov funkcionira na stopnji blage dehidracije. Starejšim z leti občutek za žejo pogosto tako oslabi, da ob pojavu dehidracije ne čutijo žeje, temveč se takoj pojavijo omotica, utrujenost in glavobol. Če izgubljene tekočine ne nadomestimo pravočasno, se pojavijo hitro bitje srca, šibek pulz, pospešeno dihanje, krči, bruhanje, motnje zavesti in celo smrt.
Sončne opekline
Opekline dodatno poslabšajo težave z dehidracijo. Telo se pregreje, izhlapevanje vode na prizadeti površini je še večje. Iz poškodovanih celic na koži se sproščajo vnetni mediatorji (citokini), ki sprožijo proces celjenja in popravljanja škode, vendar to dodatno obremeni in utrudi naše telo.
Poslabšanje srčnega popuščanja:
Hitrejše bitje srca ob pospešenem pretoku na površini telesa in padcu krvnega tlaka lahko pomeni slabšo prekrvitev srčne mišice. Vse skupaj je lahko prevelik napor za oslabljeno srce. Po drugi strani lahko neupoštevanje omejitve vnosa tekočin in soli pri bolniki s srčnim popuščanjem prav tako vodi v nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja. Pojavijo se znaki eno- ali obojestranskega srčnega popuščanja. Levostransko srčno popuščanje se kaže z nabiranjem vode v pljučih in posledično oteženim dihanjem, medtem ko desnostransko srčno popuščanje bolniki najhitreje opazijo kot otekanje nog, ki se lahko razširi na celotno telo. Bolniki opažajo nenadno povečanje telesne teže zaradi zadrževanja vode. Ob blagih težavah je treba povečati odmerek diuretika pod nadzorom izbranega zdravnika, ob hujših pa je potrebna obravnava v bolnišnici.
Krčne žile
Tudi žile v nogah trpijo na vročini in v stoječem položaju. Zaradi povečanega tlaka v venah pride do nepravilnega delovanja venskih zaklopk, katerih naloga je, da pomagajo vračati kri nazaj proti srcu. Zaradi povečanega pritiska na žilno steno se pojavi vnetje. Celice v steni žil odmirajo zaradi pomanjkanja kisika in hrane. Posledično se žila razširi. Pojavijo se bolečine, otekanje nog, občutek težkih nog, krči in nemirne noge. Če se napredovanje ne ustavi pravočasno oziroma se opusti zdravljenje, to s časom vodi v nastanek golenje razjede, ponavljajočih se vnetij površinskih žil (tromboflebitisov) in lahko tudi do globoke venske tromboze.
Doktor svetuje:
Ob visokih zunanjih temperaturah se premestite v senco ali klimatiziran prostor. Med 10. in 16. uro se izogibajte večjim naporom. Otrokom ponudite pijačo čim večkrat, saj jih igra tako zamoti, da nanjo pozabijo. Razvajajte se, vendar ne skušajte nadomestiti tekočine z uživanjem alkoholnih pijač. Alkohol deluje kot vazodilatator (širi žile) in diuretik (odvaja vodo). Najboljša pijača je voda. Za malico si lahko privoščite veliko svežega sadja in nekaj slanih prigrizkov. Kronični bolniki naj se glede omejitve vnosa tekočin in soli posvetujejo z izbranim zdravnikom.
S preprostimi preventivnim ukrepi lahko preprečite nastanek in napredovanje kronične venske bolezni. Izogibajte se vročini, noge večkrat stuširajte s hladno vodo ali namažite s hladilnim gelom in dvignite višje od ravni srca. Ob pojavu krčnih žil bo nošenje kompresijskih nogavic ali elastičnih povojev žili zagotovilo dodatno, nujno potrebno oporo. Svetujemo jemanje venoaktivnih zdravil, flavonoidov, ki zavirajo vnetje žile, ščitijo venske zaklopke in preprečujejo zastoj krvi ter s tem napredovanje kronične venske bolezni. Napredovale oblike kroničnega venskega popuščanja lahko zdravimo s sklerozacijsko, transkutano lasersko terapijo ali operativno.
Maja Miklič, dr. med.
