Osrednja tema – Štirje letni časi življenja
Človeško življenje je po navedbi dr. Trstenjaka podobno štirim letnim časom. Ob rojstvu se začenja s pomladjo in raste v vroče poletje, se dopolnjuje z rodovitno jesenjo in končuje v zimi. Starost je žal stanje, ki ni ozdravljivo, je pa zdravo.
Čeprav ni vsak siv las že znanilec staranja, je zagotovo eden prvih kazalnikov (vsaj v večini primerov), da nismo več najmlajši. Medtem, ko so na zunaj najopaznejši sivi lasje, pešanje vida in gubice, pa se staranje dogaja tudi navznoter. Gre za običajen fiziološki proces, ki se po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) začne z rojstvom in konča s smrtjo, načeloma pa naj bi se staranje začelo po dopolnjenem 65. letu.
Delež starostnikov oziroma oseb, starejših od 65 let, je med prebivalstvom vedno večji, življenjska doba populacije se podaljšuje. Če vzamemo v roke kako zdravniško knjigo, bomo v poglavjih o staranju brali o številnih boleznih, ki spremljajo naraščajoče obrabljanje organizma. Vedno hujša okostenelost hrustančnih ploščic in zmanjševanje prožnosti vezi, napravijo telo bolj togo, okostje pa se upogiba. Gibljivost sklepov popušča, postane težavnejša in pogosto boleča, tudi hoja postane negotova in pogost je občutek, da sklepom primanjkuje maže, ki ga še okrepi občasno škripanje v sklepih. Spomin peša, človek ne prenese več telesnih naporov in izpostavljanja močnemu soncu, ki lahko izzove napad vrtoglavice ali celo kap.
Če opazujemo življenje starejših ljudi nekoliko podrobneje, vedno ugotovimo enake značilnosti: živijo preprosto in zmerno. Delajo, a se ne odpovedo času za počitek in sprostitev. Privoščijo si tudi dovolj spanja in znajo zvečer v pravem pomenu besede leči k počitku. To pomeni, da dnevne vtise docela izključijo in skrbi ne prenašajo s sabo. Življenjske neprijetnosti znajo premagovati s potrpežljivostjo in se z njimi ne ukvarjajo preveč. Bremen skrbi se lotijo preprosto in odločno in jih navadno hitro odpravijo. Tako telesnega staranja sicer ne preprečijo, notranje pa ostanejo mladi in čili. V starosti se zadovoljijo z določeno življenjsko zrelostjo, ki jim nadomesti prednosti mladostne spretnosti in moči. Če dočakajo visoko starost, svoje zaloge moči porabljajo zmerno in jih ne zapravljajo z nekoristno vnemo. Res je prava umetnost, da se človek ne jezi preveč in se ne vdaja slabi volji, temveč hvaležno ceni vse lepo. To nam je v pomoč in nam lepša večer življenja. Obstajajo stari ljudje, ki vsak dan hodijo na sprehod in se ob tem nadihajo kisika.
Hrana v starosti mora biti uravnotežena in naravna. Izkušnje dokazujejo, da je mogoče odložiti normalne pojave staranja s spretnimi, naravnimi ukrepi za leta in celo desetletja. To pa le, če se ne nalezemo galopa našega časa, temveč se vedno spominjamo Goethejevih besed, da bo šlo v starosti vse počasi in premišljeno. Prehod iz velike zaposlenosti v mirno obstajanje ni vsakomur lahek. Nasprotno: marsikateri tarna, ko se mu približa doba težav, in se s tem težko sprijazni. Tisti, ki ima do visoke starosti pravilen odnos, se ne bo pritoževal nad starostnimi težavami, kajti njegovo srce bo ostalo mlado.
Proces staranja
Starejše celice delujejo slabše kot mlajše, hkrati pa se v nekaterih organih po 40. letu starosti celice sploh ne obnavljajo ali pa se njihova produkcija močno zmanjša. V splošnem ne moremo reči, da se v procesu staranja izgublja tako veliko število celic, da bi bilo delovanje organov onemogočeno – res pa je, da je delovanje organizma odvisno od tega, kako smo živeli prej, delno pa tudi od genetskih predispozicij. Kako bi le sicer imeli tako vitalne starostnike, ki živahno pihajo svojo stoto svečko!
Faze staranja
Po publikaciji gospe Kapun se starost začne s 65. letom življenja, ko človek vstopi v prvo fazo starosti, t. i. zgodnjo starost. To obdobje zajema življenje med 65. in 74. letom, ko se človek šele dobro upokoji, ima še veliko socialnih stikov, njegovo zdravstveno stanje je relativno dobro, kronične bolezni pa pod nadzorom. Nato sledi obdobje srednje starosti med 75. in 84. letom, ko v večji meri pride do opaznega upadanja življenjske moči, zdravstveno stanje peša, s tem pa z roko v roki peša tudi duševno zdravje, k čemur pripomore vedno več smrti bližnjih – vrstnikov, ki jih s seboj prinaša gola statistika. V obdobju pozne starosti, ki se začne s 85. letom, pa človek vstopi v čisto zadnje življenjsko obdobje, ko potrebuje vedno več pomoči.
Staranje telesa po organskih sistemih
Srčno-žilni sistem
Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti po 65. letu, kar ne preseneča, saj staranje s seboj prinaša vedno manjšo prožnost žil in nalaganje maščobnih oblog na njihove stene, kar od srca zahteva večjo črpalno moč. Hkrati se manjša tudi sposobnost krčenja srčne mišice, pojavita se lahko ateroskleroza oziroma zadebeljenje arterijske stene in hipertenzija oz. visok krvni tlak.
Vpliv staranja na dihalno sposobnost
Starejši so nagnjeni k težavam pri dihanju, hitreje se utrudijo. S starostjo se zmanjša elastičnost pljučnega tkiva, upade zmožnost izkašljevanja in čiščenja dihalnih poti, spremenjen položaj hrbtenice vodi v zmanjšano raztegljivost prsnega koša. Pri nepokretnih starostnikih pa zaradi ležečega položaja in oslabelih dihalnih mišic prihaja do težav z dihanjem ter različnih pljučnih obolenj.
Sklepi, kosti in mišice
Kosti začnejo izgubljati gostoto, kar v blažji obliki privede do osteopenije, v težji pa do osteoporoze, zaradi česar postajajo kosti vedno bolj lomljive in krhke. Osteoporoza je pogostejša pri ženskah med menopavzo in po njej, kar je posledica pomanjkanja hormona estrogena.
Zaradi staranja pride do tanjšanja medvretenčnih ploščic in posledično do dejanskega znižanja telesne višine – raziskave kažejo, da naj bi po 40. letu izgubili približno 1 centimeter vsako desetletje življenja. Stanjša se sklepni hrustanec, kar lahko privede do osteoartritisa, pa tudi poškodbe hrustanca na splošno so pogostejše v starosti.
Mišična moč je največja okoli 30. leta, po 50. letu pa se mišična moč in zmogljivost začneta zmanjševati za 1-2 % na leto. Po 60. letu znaša upad 3-4 % na leto, pozneje pa je še hitrejši. Sarkopenija je s starostjo pogojen generalizirani napredujoči upad mišične mase, moči in zmogljivosti, ki vodi v zmanjšano sposobnost samostojne skrbi zase, večjo krhkost ter povečano tveganje za smrt.
Pri starejših je manj učinkovito tudi izkoriščanje beljakovin iz prehrane za obnovo in gradnjo mišičnega ter kostnega tkiva.
Številne telesne spremembe v starosti so povezane s sedečim oziroma neaktivnim načinom življenja. Zato lahko redna telesna aktivnost izboljša oziroma zmanjša negativne posledice staranja. Tudi stare mišice ohranijo sposobnost prilagoditve naporu, vendar se starostnikom odsvetuje sunkovite obremenitve, ki povzročajo mišične poškodbe, zahtevnost vadbe pa je treba stopnjevati zelo postopno. V starosti je treba poskrbeti za primerne gibalne aktivnosti, ki ohranjajo in krepijo telesne ter duševne sposobnosti. Vsem starostnikom bo, ne glede na pridružena bolezenska stanja, koristila redna telesna vadba, udejstvovanje v kakršni koli obliki bo imelo pozitivne učinke na zdravje.
Prebavila
Prebavila so eden od sistemov človeka, ki se ga staranje relativno malo dotakne, vseeno pa se lahko upočasnijo procesi požiranja in prebave, zaradi sprememb na požiralniku lahko pride do težjega požiranja, pride tudi do zmanjšanja izločanja želodčnih sokov, zaradi česar se hrana težje presnavlja in kasneje absorbira. Črevo je slabše oživčeno, pa tudi manj gibljivo in zaradi sprememb v debelem črevesu pogosto pride do zaprtja. K zaprtju pripomorejo tudi zmanjšana gibljivost, prenizek vnos tekočine in odsotnost vlaknin v prehrani.
Ledvice in sečila
S staranjem ledvice izgubljajo število celic, zaradi česar postajajo manjše. Če izločajo preveč vode in premalo soli, lahko hitreje pride do dehidriranosti. Poleg tega z leti elastičnost izgublja tudi sečni mehur, kar privede do različnih težav. Poveča se denimo potreba po pogostejšem uriniranju, zadrževanje vode postane težje, lahko se pojavi tudi urinska inkontinenca in zmanjša se sposobnost popolne izpraznitve mehurja.
Koža
Zaradi degeneracije kolagenskih vlaken in elastina koža z leti izgublja elastičnost in postaja vedno tanjša, bolj suha, bolj zgubana in pigmentirana, pa tudi bolj nagnjena k poškodbam in modricam. Ker se zmanjšajo maščobne zaloge pod kožo, so gube še hitreje vidne, hkrati pa zaradi tega starejše hitreje zebe.
Lasje
Zaradi zmanjšanja melanina lasje s starostjo sivijo in se tanjšajo, pa tudi dlakavost na običajno poraščenih delih telesa se zmanjša, medtem ko se drugje na neznačilnih mestih, kot so ušesa ali nos, dlakavost poveča.
Oči
Skoraj brez izjeme s starostjo prihaja do poslabšanja vida, že od 40. leta naprej lahko nastopi starostna daljnovidnost ali presbiopija, ki se ji le redkokdo izogne. Leča otrdi in se zamegli, oči se težje prilagajajo svetlobi, saj je leča vedno manj prepustna, spremeni se tudi dojemanje barv. Starostnike pogosteje motijo odsevi, težje precenijo globino v prostoru, lahko se pojavi tudi siva mrena, zaradi zmanjšanega izločanja tekočine pogosteje tožijo o suhih očeh.
Starostna izguba sluha
S podaljševanjem življenjske dobe se je povečal delež ljudi s starostno izgubo sluha. Starostna naglušnost je napredujoča zaznavna naglušnost na obeh ušesih. Do odmiranja čutnic, ki so odgovorne za zaznavanje tonov zelo visokih frekvenc, pride že pri 20. letih in takrat se že začnejo spremembe v sluhu. Z leti okvara postopoma napreduje in zajame tudi področje nižjih frekvenc, ki so pomembne za sporazumevanje. Človek ne sliši telefona, ne more slediti pogovoru v družbi. Izgubi sluha je pogosto pridruženo šumenje, ki pa je lahko celo bolj moteče kot sama naglušnost. Hujša naglušnost močno oteži sporazumevanje z okolico, starostnike pa vodi v socialno izolacijo, depresijo.
Za oceno naglušnosti je potreben pregled pri otorinolaringologu. Če se ugotovi trajna okvara sluha, je potreben slušni aparat. Pri 80. letih večina že potrebuje slušne pripomočke. Boljši učinek je dosežen z
uporabo slušnih aparatov na obeh ušesih. Izboljša se orientacija v prostoru, poslušanje, zmanjša moteče šumenje in prepreči postopen upad razumevanja govora.
Zobje in dlesni: Ohranite zdrav nasmeh
Zobje in dlesni se s staranjem prav tako spreminjajo. Dlesni umikajo od zob, kar povečuje tveganje za zobno gnilobo in okužbe. Poleg tega nekatera zdravila povzročajo suha usta, kar lahko še poslabša stanje.
Redno ščetkanje dvakrat na dan in uporaba zobne nitke vsaj enkrat na dan sta ključna za ohranjanje zdravja zob in dlesni. Prav tako ne pozabite na redne obiske pri zobozdravniku, kjer lahko opravite preventivne preglede in čiščenja.
Voh in okus
Z leti se zmanjšujeta tako občutek za vonj kot tudi sposobnost razlikovanja različnih vonjav, kar naj bi prizadelo kar tri četrtine starejših starostnikov. Hkrati postajajo brbončice na jeziku vedno manj občutljive, kar skupaj s težavami z vohom pomeni izgubljanje sposobnosti okušanja, predvsem sladke in slane hrane.
Možgani in kognitivne sposobnosti
Čeprav možgani v starosti ne izgubljajo večjega števila celic, kar načeloma pomeni ohranjanje kognitivnih funkcij, pa v primeru kapi ali progresivne izgube živčnih celic zaradi Alzheimerjeve ali Parkinsonove bolezni položaj precej spremeni in ravno ti dve bolezni sta najbolj povezani s staranjem. Sicer gre z roko v roki s starostjo tudi pozabljivost, saj se že od 40. leta naprej možganska skorja krči in ljudje že opažajo pozabljanje npr. imen ali pa zmanjševanje sposobnosti delanja več stvari hkrati. Proces učenja in refleksi postajajo počasnejši.
Seksualnost
Zdrava spolnost lahko sega globoko v starost, drži pa, da z nekaj prilagoditvami. Poleg tega, da se z višjo starostjo zmanjšujeta tako fleksibilnost kot telesna vzdržljivost, se pri ženskah po menopavzi pogosto pojavijo težave z nožnico (npr. suha nožnica) in upad spolne sle, pa tudi bolečine pri spolnih odnosih, pri moških pa je poleg upada spolne sle večja možnost impotence in težav z erekcijo.
Kako krepiti svoje kognitivne lastnosti?
Po upokojitvi se življenje spremeni. Družina se spreminja. Nekdanji sodelavci ostanejo za vami, živijo v svojem svetu, ki zdaj ni več vaš. Ko ste se upokojili, vas na srečo niso zaprosili, da vrnete znanje, ki ste si ga pridobili. Prav je, da ga zdaj negujete, uporabljate pa tudi, da si pridobivate novo, na strukturiran, kontinuiran, ambiciozen način.
Univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) v Ljubljani združuje študijske skupine, študijske krožke in druge organizirane skupine starejših. Skupine temeljijo na načelu proste izbire, samo-organiziranosti, prostovoljstva, medsebojne pomoči, izmenjave znanja, izkušenj in kulture med člani skupine in pod vodstvom mentorja. Ob teh skupinah na Univerzi poteka še vrsta drugih skupnih dejavnosti, ki so odprte vsem članom in občasno tudi javnosti. Še več, v sodelovanju z nekaterimi partnerskimi ustanovami UTŽO Ljubljana prireja izobraževalne in kulturne dogodke, študijska potovanja in omogoča prostovoljsko delo v kulturi (kulturni mediatorji itd).
Kako lahko izboljšamo oskrbo starostnika na domu?
Ob napredovanju sprememb na organskih sistemih se pri starostnikih iz različnih vzrokov pojavljajo tudi omotice, omedlevice, razne slabosti in oslabelosti, ki lahko hitro privedejo do nezgod. Veliko starostnikov živi samih, kar seveda nevarnost za zaplete še močno poveča.
Boljša, celovitejša in varnejša je oskrba starejše osebe na domu, kakovostnejše bo njegovo preživljanje časa v tretjem življenjskem obdobju. K sreči je na tem področju na voljo več praktičnih, nadstandardnih možnosti oziroma rešitev.
Na območju Ljubljane z okolico obstaja storitev zdravniškega obiska na domu, ki deluje 24 ur vsak dan, prav tako je zdravnik na voljo za posvet po telefonu v primeru kakršnih koli zdravstvenih težav.
Storitev SOS gumb zajema več možnosti. Pri vseh pa gre v osnovi za to, da se bolnik enostavno s pritiskom na gumb poveže s klicnim centrom, kjer mu usposobljeni operaterji ponudijo potrebno pomoč. Če bi starostnik, ki živi sam, na primer padel in se ne mogel pobrati, bi aktivirali reševalno službo.
Poslanstvo Dnevnega centra aktivnosti za starejše je krepitev in ohranjanje samostojnosti ter telesnega in duševnega zdravja starejših, podpora pri vztrajanju v lastnem domačem okolju, podpora samostojnemu odločanju o lastnem načinu življenja, vključno s krepitvijo danih sposobnosti in zmožnosti, ko gre za ljudi s starostnimi telesnimi ali duševnimi spremembami, krepitev tistih sposobnosti, ki so potrebne za obvladovanje vsakdanjih nalog, pospeševanje socialnih stikov in ohranjanje integracije v družbeno dogajanje, preprečevanje osamitve in samoosamitve ter izključenosti in spodbujanje k občanskemu/političnemu angažiranju.
https://dca-ljubljana.org/
Izvedljiva in zelo priporočljiva je tudi fizioterapija za bolnike v domači oskrbi. Gre za individualno obravnavo, popolnoma prilagojeno zdravstvenemu stanju osebe. Fizioterapevt bolnika na domu obišče s potrebnimi rekviziti za izvedbo kakovostne vadbe, svetuje in nauči tudi svojce, kako vaditi s starostnikom. Fizioterapevt pri obravnavi starostnika upošteva indikacije in kontraindikacije zdravstvenega stanja starostnika ter ga postopoma vključi v telesne aktivnosti. Izbor fizioterapevtskih tehnik je odvisen od ciljev, ki jih želimo doseči (povečanje gibljivosti, mišične moči, vzdržljivosti, izboljšanje koordinacije …).
Pri obravnavi nepokretnega bolnika na domu je cilj fizioterapije preprečevanje sekundarnih posledic nepomičnosti, čim prejšnja mobilizacija na postelji in postopna vertikalizacija (privajanje na pokončni položaj), če njegovo stanje to seveda še dovoljuje.
Dolgotrajna oskrba združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Jedro vizije dolgotrajne oskrbe je krepiti mrežo storitev v skupnosti, ki bo vsem, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, omogočila čim dlje ostati v domačem okolju, če to želijo.
Cilj programa je tistim, ki potrebujejo institucionalno varstvo, zagotoviti, da bo zanje to tudi bolj finančno dostopno in dosegljivo. Dolgotrajno oskrbo ureja Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki v središče obravnave postavlja posameznika in posameznico, cilja na ohranjanje njihove samostojnosti in zagotavlja oskrbo po meri. Na Ministrstvu za solidarno prihodnost je vzpostavljen kontaktni center za dolgotrajno oskrbo, na tel. št. 114, kjer so na voljo ažurne, verodostojne in celovite informacije o dolgotrajni oskrbi. Vse potrebne informacije lahko dobite tudi na elektronskem naslov: gp.msp@gov.si. O upravičenosti odločajo centri za socialno delo na podlagi vloge.
Zaključek
Ni nujno, da staranje za vsakega posameznika pomeni radikalen upad življenjske energije in pojav težav, drži pa, da bo telo z leti delalo slabše, bolj ali manj občutno. Že Stari Kitajci so vedeli povedati, da se staramo tako, kot smo živeli – in tako bodo k čim večjemu številu svečk na torti zagotovo pripomogli zdrav način življenja, izogibanje kajenju, redna telesna vadba, uživanje zdrave hrane, duševna stabilnost, razgibano družabno življenje in pozitivna naravnanost.
Staranje je neizogibno, vendar lahko s skrbjo za svoje telo in spreminjanjem življenjskega sloga zmanjšamo nekatere negativne učinke. Pomembno je, da ostanemo aktivni, se pravilno prehranjujemo in redno obiskujemo zdravnika. Z ustrezno skrbjo in previdnostjo lahko z leti ohranimo dobro zdravje in vitalnost ter uživamo v kvalitetnem življenju tudi v starosti.
dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine
