Krvni tlak – Čeprav ne občutimo težav, je povišan krvni tlak lahko nevaren

Krvni tlak je sila, ki pritiska na žilno steno odvodnic, ko srce potisne kri po telesu. Ta tlak je nujen za pretok krvi po vsem telesu. Srce in krvne žile se povezujejo srčno-žilni (kardiovaskularni) sistem.

Zdravnik pogosto uporabi strokovni izraz za zvišan krvni tlak – hipertenzija. Ta se pojavi, ko kri s povečanim tlakom ali silo trajno vpliva na srce in žile.

V slovenskih in evropskih smernicah upoštevamo vrednost sistoličnega (zgornjega) krvnega tlaka 140 mmHg ali več oziroma 90 mmHg ali več diastoličnega (spodnjega) krvnega tlaka za zvišan krvni tlak. Čim višje so meritve, tem huje je krvni tlak zvišan, kar pomeni tudi povečano tveganje za zdravje.

Kako se kaže povišan krvni tlak

Bolniki, posebno ob blagi do zmerni arterijski hipertenziji, pogosto nimajo nobenih težav in se dobro počutijo, zato bolezni rečemo tudi »tiha ubijalka«. V primeru težav pa so najpogosteje prisotni glavobol, vrtoglavica, palpitacije (neprijetni občutki ob hitrem ali močnem utripanju srca) in krvavitev iz nosu. Zvišan krvni tlak povzroča bolezenske spremembe žilne stene, ki jih imenujemo ateroskleroza. Ta bolezen prizadene arterije povsod po telesu, zlasti pa je pomembna za organe z najbogatejšo prekrvitvijo: srce, možgane, ledvice in druge. Oseba z zvišanim krvnim tlakom je od 3-krat do 4-krat bolj ogrožena za nastanek koronarne srčne bolezni ter 7-krat bolj ogrožena za nastanek možganske kapi kot človek z normalnimi vrednostmi krvnega tlaka!

Kako pogosta je težava

Povišan krvni tlak je pogost pojav, ki pesti približno četrtino odraslih po vsem svetu – skoraj dve milijardi ljudi. Predvidevamo, da se bo ta številka v naslednjih letih še povečala. Ker je povišan krvni tlak tako pogost, je pomembno, da ga redno nadzorujemo. Pri starejših je pogostnost zvišanega krvnega tlaka večja, ugotavljamo ga pri več kot polovici starejših od 60 let.

Zakaj je povišan krvni tlak vse pogostejši

Spremembe življenjskega sloga po vsem svetu, tudi v razvijajočih se državah, prispevajo k večji pogostosti povišanega krvnega tlaka ali hipertenzije. Vse lažje dosegljiva (pol)pripravljena hrana vodi k upadanju uporabe sveže zelenjave in polnozrnatih živil, k večjemu vnosu kuhinjske soli, maščob in sladkorjev, na splošno tudi povečanega vnosa kalorij.
Manjša telesna aktivnost s hkratnimi postopnimi spremembami v prehrani je  pripeljala do vedno pogostejše debelosti in nagnjenosti k sladkorni bolezni. K visokemu krvnemu tlaku pripomoreta tudi pretirano uživanje alkohola in kajenje. Vse te spremembe povzročajo vse večjo pogostnost zvišanega krvnega tlaka.

Pri kom se krvni tlak zviša?

  • Krvni tlak se lahko zviša pri komerkoli! Pri nekaterih skupinah ljudi pride do povečanega tveganja za zvišan krvni tlak:
  • Posebno pogost je pri starejših od 60 let. Krvni tlak s starostjo ponavadi narašča.
  • Posebno pogost je pri temnopoltih, kar približno trikrat pogostejši kot pri belcih. Do te razlike pride zaradi genetskih razlik med skupinama.
  • Pogostejši je v nekaterih družinah. Verjetnost, da se bo pri vas pojavil povišan krvni tlak je večja, če imata to težavo že oče in mati.
  • Zelo pogost je pri bolnikih s sladkorno ali ledvično boleznijo, v glavnem zato, ker imajo ledvice ključno vlogo pri uravnavanju krvnega tlaka.
  • Lahko se pojavi med nosečnostjo ali kot neželen učinek nekaterih zdravil (na primer kombinirana tabletka za kontracepcijo).

Kategorije krvnega tlaka

Ločimo več kategorij krvnega tlaka glede na izmerjeno vrednost (v mmHg).

Diagnostika zvišanega krvnega tlaka

Za diagnozo arterijske hipertenzije je treba krvni tlak izmeriti dvakrat zapored ob treh merjenjih. Diagnoza temelji na vsaj dveh do treh meritvah krvnega tlaka v ambulanti, ki so enake ali višje od 140/90 mmHg. V določenih primerih so pri postavitvi diagnoze v pomoč tudi 24-urno merjenje krvnega tlaka in domače meritve.

Kaj storiti, če si sami izmerimo visok krvni tlak

Ena sama izmerjena visoka vrednost krvnega tlaka ponavadi ni nevarna in nima škodljivih posledic. Če ste si izmerili vrednost, ki precej odstopa od vaših običajnih, meritev vedno ponovite. Če ste si izmerili povišan krvni tlak večkrat, se o tem posvetujte s svojim zdravnikom. Posamezna meritev krvnega tlaka ni tako pomembna kot povprečje meritev v daljšem času.

Kako spremljamo bolnika s povišanim krvnim tlakom

Pogostost kontrol krvnega tlaka v ambulanti je odvisna od uspešnosti nadzora krvnega tlaka in od prisotnosti drugih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. V začetni fazi, ko krvni tlak še ni ustrezno nadzorovan, so potrebne pogostejše kontrole (denimo enkrat na mesec), ob urejenem krvnem tlaku pa zadoščajo kontrole na tri do največ šest mesecev. Ob kontroli v ambulanti se zdravnik družinske medicine tudi odloči, ali je treba poleg pregleda opraviti še laboratorijske in druge preiskave oziroma ali bolnik potrebuje napotitev k specialistu zaradi opredelitve vzroka zvišanega krvnega tlaka ali zapletov zvišanega krvnega tlaka.

Zakaj je pomembno merjenje krvnega tlaka doma

  • Bolniki, ki si doma redno merijo krvni tlak, pogosto bolje sodelujejo pri zdravljenju svoje bolezni.
  • Redne meritve krvnega tlaka so lahko opomin za dosledno jemanje zdravil.
  • Redno spremljanje krvnega tlaka doma spodbuja bolnika k zdravemu življenjskemu slogu in omejevanju soli v prehrani.
  • Precej pogosto so samomeritve krvnega tlaka v domačem okolju nižje kot v ordinaciji pri zdravniku – na ta način lahko realneje ocenimo dejanski krvni tlak.

Kako zdravnik obravnava krvni tlak

Zdravnik vam lahko priporoči spremembe v vašem življenjskem slogu, kot so sprememba prehrane, povečanje telesne aktivnosti in morda tudi jemanje zdravil za zniževanje krvnega tlaka. Ta zdravila imenujemo antihipertenzivna zdravila ali učinkovine.

Na priporočila zdravnika za obravnavanje znižanja krvnega tlaka bo vplivalo več različnih okoliščin:

  • kako visok je vaš krvni tlak,
  • kako dolgo je vaš krvni tlak zvišan,
  • ali imate dodatne zdravstvene težave (sladkorna ali ledvične bolezni),
  • ali imate dodatne dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni.

Kako poteka zdravljenje

Za večino bolnikov velja, da je zdravljenje z zdravili za zniževanje krvnega tlaka potrebno vse življenje in poteka pri zdravniku družinske medicine. Zelo pomembno mesto pri zdravljenju arterijske hipertenzije ima izboljšanje življenjskega sloga: opustitev kajenja, normalizacija telesne teže, redna telesna dejavnost (večino dni v tednu vsaj pol ure aerobne telesne vadbe), omejitev soli v prehrani, omejitev vnosa alkohola na 10 g čistega alkohola na dan (1 dl vina), dieta ob povišanem holesterolu ali povišanem krvnem sladkorju.

V primeru prisotnih ostalih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja (sladkorna bolezen, povišane maščobe) je treba nadzorovati poleg krvnega tlaka še druge dejavnike tveganja, kot sta krvni sladkor in holesterol, saj je osnovni cilj zdravljenja bolnika z arterijsko hipertenzijo dolgoročno in čim večje zmanjšanje tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, kot so: srčni infarkt, možganska kap ali odpoved srca.

Vrednosti krvnega tlaka, ki jih želimo doseči, so odvisne od celokupne ogroženosti za srčno-žilne dogodke. Pri bolnikih, ki so zelo ogroženi za srčno-žilne zaplete (sladkorni bolniki, bolniki po možganski kapi ali srčnem infarktu, bolniki z boleznijo ledvic …), so ob zdravljenju želene dosežene vrednosti krvnega tlaka pod 130/80 mmHg, pri drugih bolnikih pa pod 140/90 mmHg.

Kako poteka bolezen

Nezdravljena arterijska hipertenzija pogosto vodi v zaplete, kot so srčni infarkt, možganska kap, odpoved ledvic ali srca. Če hipertenzije ne bi zdravili, bi kar 95 odstotkov bolnikov umrlo zaradi omenjenih zapletov arterijske hipertenzije.

Z zdravljenjem arterijske hipertenzije in nadzorom krvnega tlaka lahko bistveno prispevamo k zmanjšanju srčno-žilnih in ledvično-žilnih dogodkov oziroma preložimo pojav srčno-žilnih dogodkov ali smrti v visoko starost. Z dolgoročnim zmanjšanjem krvnega tlaka za 5 mmHg lahko za tretjino zmanjšamo verjetnost pojava možganske kapi, pojava srčnega infarkta pa za petino. Če krvni tlak dolgoročno zmanjšamo za 10 mmHg, pa je verjetnost pojava možganske kapi kar za polovico manjša, verjetnost pojava srčnega infarkta pa za tretjino.

Priporočila ob zvišanem krvnem tlaku

Osebe z zvišanim krvnim tlakom lahko na težavo učinkovito vplivajo z normalno telesno težo, z zdravim prehranjevanjem, z rednim, dovolj intenzivnim in dovolj dolgim (30-minutnim) gibanjem ter z nekajenjem.

Priporočljiv indeks telesne mase (ITM) (izračunamo ga po formuli: ITM = TELESNA TEŽA (v kg) / TELESNA VIŠINA2 (v m2)) je med 19 in 25 kg/m2. Če je vaš ITM višji od 25, lahko shujšate z ustreznejšim načinom prehrane:

  • uživajte več svežega sadja in zelenjave, več živil, bogatih z vlakninami,
  • izogibajte se živilom z veliko maščob, kot so slaščice, ocvrte jedi, suhomesni izdelki, maslo, polnomastno mleko in sir …,
  • uživajte mlečne izdelke iz posnetega mleka,
  • uživajte ribe, perutnino, divjačino, zajčje meso,
  • v svoj tedenski jedilnik uvedite brezmesni dan,
  • uživajte čim manj alkohola.

Omejite porabo kuhinjske soli do pet gramov na dan, kar predstavlja eno čajno žličko.

Uživajte čim manj alkohola. Moški ne več kot dve enoti ob eni priložnosti in ženske ne več kot eno enoto ob eni priložnosti. Ena enota alkohola pomeni 1 dl vina, malo pivo ali 0,3 dl žgane pijače.

Priporočamo redno zmerno intenzivno telesno vadbo vsaj 30 minut na dan od 5-krat do 6-krat na teden z začetnim ogrevanjem in ohlajanjem na koncu vadbe.

Kajenje podvoji tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Zato vam priporočamo, da prenehate kaditi.

Sprostitev in meditacija vam bosta pomagali premagati stres.

Proti povišanemu krvnemu tlaku si lahko pomagate sami

Bolnik ima pri zdravljenju hipertenzije zelo pomembno vlogo in ključno prispeva k uspešnemu nadzoru krvnega tlaka in drugih dejavnikov tveganja z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje tudi omejitev soli in alkohola. Potrebno je sodelovanje pri zdravljenju z rednim jemanjem antihipertenzivnih zdravil ter po možnosti z domačimi meritvami krvnega tlaka, ki pogosto bolje odsevajo stanje nadzora krvnega tlaka kot vrednosti, izmerjene v ambulanti. Pomembno je tudi, da bolnik zdravniku poroča o morebitnih stranskih učinkih zdravil in težavah pri zdravljenju ter na ambulantni pregled prinese doma izmerjene vrednosti krvnega tlaka.

Nastanek zvišanega krvnega tlaka lahko tudi preprečimo

Z zdravim načinom življenja lahko premaknemo začetek bolezni in potrebo po jemanju zdravil v višjo starost, lahko pa celo preprečimo razvoj arterijske hipertenzije – tudi v primerih družinske obremenjenosti z boleznijo.

Zaključek

Če imate zvišan krvni tlak, spremenite svoj življenjski slog predvsem z zdravim prehranjevanjem in telesno dejavnostjo, prenehajte kaditi in prekomerno uživati alkoholne pijače. Če imate predpisana zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, jih morate redno in stalno jemati. Svetovni dan hipertenzije je 17. maja.

dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram