Kožni rak – Z njim se bo srečal vsak peti prebivalec Evrope
Najpogostejše tri vrste kožnega raka so bazalnocelični karcinom in ploščatocelični karcinom, oba sta tumorja povrhnjice, ter melanom, ki je maligni tumor pigmentnih celic melanocitov. Najpomembnejši dejavnik iz okolja, ki privede do nastanka kožnega raka, je prekomerno izpostavljanje soncu. Poglavitna lastnost malignih tumorjev, tudi kožnega raka, je neomejena, nenadzorovana rast in sposobnost zasevanja v oddaljena tkiva in organe, ki lahko povzroči smrt. Na srečo je kožni rak, ki ga odkrijemo in zdravimo zgodaj, ozdravljiv.
Bazalnocelični karcinom
je najpogostejši, predstavlja več kot 80 % vseh kožnih rakov. Najpogosteje se pojavi na obrazu, največkrat pri starejših od 60 let. Zbolijo lahko tudi mlajši.
Najpogostejša oblika se kaže kot svetleča bunčica rožnate ali rdeče barve z vidno razširjenimi krvnimi žilicami. Prej ali slej se pojavi ranica, ki se le počasi celi in se rada ponavlja. Če ga pustimo nezdravljenega, se bo počasi spremenil v veliko razjedo, vraščal bo v globje ležeča tkiva, v mišico in kost. Na srečo izredno redko zaseva in je v večini primerov popolnoma ozdravljiv.
Ploščatocelični karcinom
se najpogosteje pojavi na obrazu, uhljih in neporaščenem lasišču – na koži, ki je kronično izpostavljena soncu – kot na dotik občutljiva rdečkasta bunčica, površina je lahko hrapava in zadebeljena. Počasi se povečuje, ponavljajo se ranice in krvavitve. Tudi ta rak je značilen za starejše, največkrat se pojavlja po 65. letu. Je nevarnejši od bazalnoceličnega karcinoma, ker sčasoma zaseva v bližnje bezgavke in tudi v oddaljene organe.
Aktinična keratoza
je predstopnja ploščatoceličnega karcinoma. Zato jo uvrščamo med predrakave spremembe. Aktinične keratoze so zelo pogoste, v Evropi jih ima tretjina moških in petina žensk, starejših od 70 let.
Čeprav jih pogosto vidimo pri starejši populaciji, se začnejo pojavljati že okrog 40. leta. Najpogostejše so pri ljudeh s svetlo poltjo, ki se zaradi svojega poklica ali konjička veliko zadržujejo na prostem. So posledica poškodbe, ki jo povzročijo ultravijolični žarki. Zato se pojavljajo na koži, ki je veliko izpostavljena soncu, na obrazu, neporaščenem lasišču, uhljih in hrbtiščih rok kot ena ali več majhnih na otip hrapavih lezij, ki so le nekoliko dvignjene nad raven kože.
Prehod v invazivni kožni rak je počasen, prepoznamo ga, ko opazimo občutljivo rdečkasto bunčico, ki se povečuje, ranico ali krvavitev. To se zgodi pri 5–10 % aktiničnih keratoz. Večina jih na srečo ostane nespremenjenih, to pomeni, da ne napredujejo, približno četrtina pa jih sčasoma tudi spontano izgine.
Melanom
je najredkejši pa vendar najnevarnejši kožni rak. Manj kot tretjina jih vznikne v obstoječem materinem znamenju, večina jih nastane na novo, na mestu, kjer ni predhodnega pigmentnega znamenja. Za melanom je značilno spreminjanje barve, velikosti, oblike in površine pigmentne lezije na koži. Raste brez prestanka. Ker ima veliko sposobnost zasevanja, bo nezdravljen sčasoma zaseval v bezgavke in oddaljene organe. Zato je krivec za več kot 80 % smrti, povezanih s kožnim rakom. Dokler je omejen le na zgornje plasti kože, je ozdravljiv.
doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., specialistka dermatovenerologije, dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24
