
Klepet: Program SVIT je ena največjih zgodb o uspehu v slovenskem zdravstvu
Erik Vidmar, dr. med., specialist interne medicine
Hvala, da ste si vzeli čas za naš pogovor. Radi bi izvedeli več o vaši specializaciji in delu, vaših razmišljanjih. Kaj natančno počnete in kje?
Pozdravljeni, hvala vam za povabilo. Sem specialist internist usmerjen v področje gastroenterologije. Delam na Kliniki Doktor24 in občasno v SB Nova Gorica.
Kaj je vplivalo na vašo odločitev za študij medicine?
V prvi vrsti zanimanje za človeško telo in navdušenostjo nad njegovim delovanjem, od večjih organskih sistemov do najmanjših celic. Ob tem pa seveda tudi izziv študija medicine in želja po znanju kako zdraviti in pomagati bolnikom.
Kaj bi bili po poklicu, če se ne bi odločili za medicino in zakaj?
Večkrat se pohecam, da ne obstaja »vzporedno« vesolje v katerem ne bi bil zdravnik, saj me to že od začetka študija tako veseli, da si ne predstavljam, da bi kadarkoli počel kaj drugega. Če pa že, bi si mogoče želel biti profesor športne vzgoje oz. nekaj v povezavi s športom.
Ste specialist interne medicine, nekateri jo imenujejo tudi »kraljica medicine«, katera specializacija je bila vaša prva izbira? Dejavni ste pretežno na področju gastroenterologije.
Ves čas študija mi je bila najbolj zanimiva nevrologija zaradi kompleksnosti in neverjetnega potenciala možganov in takoj nato interna medicina. Slednjo sem izbral, ker sem imel občutek, da se nevrologija še razvija na področju možnosti zdravljenja, medtem ko so terapevtske možnosti na področju interne medicine res široke in velikokrat tudi zelo učinkovite.
Kaj je po vašem mnenju drugačnost gastroenterološke ambulante v primerjavi z drugimi specialistični ambulantami?
Vsekakor je največja razlika endoskopski del gastroenterologije, zaradi katerega me je gastroenterologija najbolj navdušila, torej zdravljenje neposredne težave, npr. endoskopska zaustavitev krvavitve v prebavilih, odstranjevanje polipov in pa seveda diagnostika z endoskopskim pregledom prebavil.
Kakšen je vaš povprečen delovni dan, ko prestopite vrata ambulante? Kateri del delovnika vam je najbolj pri srcu in zakaj?
Moj delovni dan se začne ob 7:15 z endoskopskimi preiskavami SVIT. Sledijo ostale programske kolonoskopije in gastroskopije ter občasni pregledi v gastroenterološki ambulanti.
Kaj so vas v letih delovanja naučili pacienti oziroma izkušnje? Vam je katero doživetje ali oseba še posebej ostala v spominu?
V našem poklicu se ti v spomin vtisnejo tako srečne kot žal tudi tragične zgodbe in iz obojih se veliko naučiš. Najbolj mi je ostal v spominu gospod iz Kanade, ki je bil pred leti na obisku Slovenije in je zaradi krvavitve iz prebavil pristal pri meni na kolonoskopiji. Odkril sem mu raka debelega črevesja, mu uredil operacijo pri abdominalnem kirurgu in pred kratkim mi je iz Kanade sporočil, da je od operacije dalje odlično in povsem pozdravljen. Zaradi takih zgodb vsak dan znova z veseljem hodim v službo.
Kaj, poleg empatije, je po vašem mnenju, najpomembneje v odnosu med zdravnikom in pacientom?
Poleg empatije je najbolj pomembno, da si zdravnik vzame čas za pacienta in ga dobro in podrobno vpraša in posluša glede njegovih zdravstvenih težav.
Katere so najpogostejše težave in bolezni prebavil oziroma s katerimi se vi več ukvarjate?
Ker sem pretežno usmerjen v endoskopije prebavil, se posledično največ ukvarjam z boleznimi zgornjih in spodnjih prebavil kot je GERB, gastritis, rane želodca in dvanajstnika ter polipi debelega črevesja, kronične vnetne črevesne bolezni.
Na katere simptome moramo biti posebej pozorni in kako vemo, da je čas za obisk gastroenterologa?
Čas za obisk gastroenterologa je, ko so težave hude, intenzivne ali dalj časa trajajoče. Najbolj pomembni so tako imenovani alarmantni znaki kot so hujšanje, slabokrvnost, močno zmanjšan apetit, težje požiranje hrane, kronična driska ali bruhanje, odvajanje ali bruhanje sveže krvi ali odvajanje črnega blata.
Preventiva je pomembna. To ugotavljamo tudi s preventivnimi programi, med katerimi je SVIT zanesljivo en bolj pomembnih in uspešnih. Se strinjate?
Program SVIT je ena največjih zgodb o uspehu v slovenskem zdravstvu, saj s kolonoskopijami učinkovito in hitro endoskopsko odstranimo benigne spremembe črevesja in preprečimo njihovo napredovanje v nevarne, rakave spremembe.
Pozitivnemu izvidu vzorca blata sledi kolonoskopija. Nedvomno je težava, da je ljudi še vedno strah te preiskave. Je ta res tako neprijetna in boleča, lahko sploh kaj naredimo?
Res je. Žal je zaradi strahu pred kolonoskopijo odzivnost na SVIT še vedno manjša kot 70 odstotkov. Vendar pa je, kot vse v medicini, tudi tukaj prišlo do ogromnega napredka. Novi endoskopski aparati, nove tehnike in posledično preiskava v 90 odstotkih ni boleča, v ostalih primerih pomagamo s protibolečinsko terapijo ali celo globoko sedacijo, ko pacienta popolnoma uspavamo in se preiskave posledično niti ne spominja. Preiskava traja v povprečju nekje od 10-20 minut.
Tudi za gastroskopijo velja, da je preiskava neprijetna? Ali tudi tu obstaja način, da si to olajšamo?
Gastroskopija je žal res neprijetna preiskava, predvsem na račun žrelnega refleksa. Sicer predhodno lokalno apliciramo pršilo z anestetikom v žrelo in s tem malo olajšamo preiskavo. Gastroskopija je neboleča. V primerjavi s kolonoskopijo tudi hitrejša preiskava, povprečno nekje 6-8 minut. Tudi pri gastroskopiji imamo možnost blage ali globoke sedacije.
Ko smo ravno pri želodcu, v zadnjem obdobju se zdi, da vse več govorimo o bakteriji Helicobacter pylori. Kako sploh pride do okužbe z njo? Zakaj je pomembno, da jo odkrijemo?
Do okužbe z HP bakterijo pride predvsem v otroštvu, v Sloveniji je okuženih okoli 20 odstotkov ljudi. Večino življenja bakterija ne povzroča težav. Kasneje lahko povzroči vnetje želodčne sluznice, iz česar lahko nastanejo kroničen gastritis, rane želodca in dvanajstnika ter v manjšem odstotku rak želodca. Gastroskopija je učinkovita preiskava za potrditev ali izključitev okužbe z HP bakterijo.
S čim najbolj vplivamo na razvoj bolezni prebavil? S čim mogoče lahko težave sami lajšamo ali celo preprečujemo?
V prvi vrsti zdravo življenje, raznolika in polnovredna hrana, izogibanje predelani “fast food” hrani in pretiranem vnosu sladkarij, vsakodnevno uživanje sadja in zelenjave, fermentirane hrane, polnozrnatih izdelkov, primerna hidracija, zmanjševanje stresa v našem vsakdanu, dovolj fizične aktivnosti in pa kvaliteten in dolg spanec.
Kaj menite o novih tehnologijah in inovativnih pristopih v medicini? Kaj se je v medicini najbolj spremenilo od časov od vašega študija, pa do danes? Katere novosti, postopki so po vašem mnenju najbolj spremenili oz. vplivali na področje gastroenterologije?
Na področju gastroenterologije so se pojavili napredni endoskopski postopki, kot so kapsulna endoskopija za pregled celotnega, sicer nedosegljivega dela tankega črevesja, endoskopska resekcija tumorjev in drugi minimalno invazivni posegi. Prav tako je v gastroenterologiji prišlo do izjemnega razvoja bioloških zdravil za zdravljenje kroničnih vnetnih črevesnih bolezni. Na splošno pa v medicini vidim največji preskok z možnostjo imunoterapije, genomske medicine in robotskih operacij.
Tehnologija in njena dostopnost danes vsakomur omogoča odgovore na zastavljena vprašanja praktično isti trenutek. Tako ima vsak izmed nas dodatnega osebnega zdravnika »dr. Googla«, ki pa seveda ni vedno najboljši vir informacij. Kaj bi svetovali našim bralcem, ki se poslužujejo raziskovanja simptomov in samodiagnosticiranja preko spletnih orodij? Oziroma mogoče nasvet, kako si pravilno lahko pomagajo s spletnimi orodji in kako biti dovolj kritičen do rezultatov iskanja.
Zaradi težkega dostopa do zdravnikov je razumljivo, da se ljudje poslužujejo informacij iz interneta, vendar je pri tem potrebna velika kritičnost do vira informacij.
Predvsem menim, da so raznorazni forumi polni dezinformacij, zato Po večini brskanje po forumih malokomu koristi. Zato naj bo Pri iskanju odgovorov na internetu naj bo poudarek predvsem na strokovnih straneh, ki jih pišejo in na morebitna vprašanja odgovarjajo strokovnjaki iz medicinskega področja.
Ali vi uporabljate umetno inteligenco? Nam mogoče lahko zaupate lastno izkušnjo?
V praksi sem že preizkusil UI, ki pomaga pri iskanju in identificiranju vrste polipov ob kolonoskopiji, vendar se doslej po študijah slednja še ni pokazala kot dodana vrednost, če kolonoskopijo izvaja izkušen endoskopist. V vsakdanjem življenju občasno uporabljam Microsoftov Copilot, ki je uporaben tako za grafično ustvarjanje kot tudi za pomoč pri nasvetih za potovanja in kuhanje. Strinjam se, da je po izumu interneta UI naslednji večji preskok za človeštvo, seveda s plusi in minusi, zato bo potrebna racionalna uporaba in primerne varnostne smernice ob uporabi in razvoju UI orodij.
Malo nas zanima tudi vaša osebna plat. Kako vam gre usklajevanje želja družine z delovnimi obveznostmi, ob tem, da vam kar nekaj časa vzame tudi vožnja?
Usklajevanje z družino je sedaj kljub vsakodnevni vožnji dosti lažje kot pred tem, z več dežurstvi na mesec in vikendi in prazniki stran od družine. Pri tem vožnjo tudi izkoristim za poslušanje strokovnih podkastov, saj za slednje ob majhnih otrocih doma praktično ni časa.
Kaj najraje počnete v prostem času, če in ko vam ga kaj ostane? Kaj vas najbolj sprosti? Knjige, potovanja, glasba, šport, hišni ljubljenčki …?
Prosti čas najraje preživljam s svojo mlado družino. Ko otroci zaspijo, z ženo rada pogledava kakšno dobro TV serijo ali filme ali pa prebereva kakšno dobro knjigo. Sicer pa se že od malega ukvarjam s košarko, zadnja leta pa tudi zelo rad igram tenis ali pa ob slabem vremenu obiščem trening Cross fita v telovadnici. Rad si tudi sam kuham, delam svoj domači kefir, drožni kruh in domačo kombučo ter s tem poskrbim za svoje zdravje. Potovanja bodo ponovno na vrsti takoj, ko bodo otroci malce zrastli.
V zadnjem klepetu je gostja dr. Zora Golob Lapoša povedala, da vedno rada prebere naše intervjuje, predvsem priporočila za knjige, koncerte, predstave ali razstave. Imate kakšen namig za njo?
Svetujem meni najljubšo knjižno serijo Dune-Peščeni planet, ki je trenutno tudi izjemno popularna v obliki dveh filmov. V ospredje postavlja vprašanja o izkoriščanju naravnih virov in posledicah človeškega poseganja v okolje, geopolitičnih konfliktih, o tem kako religija in mitologija oblikujeta družbo in posameznike.
Kaj bi sporočili bralcem naše revije, morda pacientom ali komu drugemu?
Predvsem iz svojega področja gastroenterologije svetujem vsakemu, ki ima težave in ob tem strah pred preiskavami, kot sta gastroskopija in kolonoskopija, da nas obiščejo. Na Kliniki Doktor 24 se res potrudimo za najboljšo možno izkušnjo in strokovno izvedbo omenjenih preiskav, s katerima lahko zelo pomagamo in razjasnimo oziroma zdravimo težave s prebavili.
Zastavite eno vprašanje za našega naslednjega gosta v klepetu.
Prav tako se priporočam za nasvet o kakšni dobri knjigi, TV seriji ali filmu.