Klepet- Ko zdravniki spregovorijo drugače
Pred vami je zadnja letošnja številka revije Doktor – družinski vodnik zdravja.
Ustvarjalci revije si prizadevamo odgovarjati na vprašanja bralcev, odpirati aktualne zdravstvene teme in s tem prispevati k boljši kakovosti življenja.
Revija Doktor je na slovenskem trgu posebna. Zdravstvene vsebine v njej od samega začetka nastajajo izključno v sodelovanju z zdravniki in zdravstvenim osebjem. Članke pišejo zdravniki – strokovno, a na bralcu prijazen način. Brez oglaševalskih naročil.
V reviji se pogovarjamo s priznanimi zdravniki specialisti, ki poleg strokovnih odgovorov z nami delijo tudi bolj osebne poglede. Zanima nas, kako živijo, kako skrbijo za svoje zdravje in ali se tudi sami držijo nasvetov, ki jih dajejo pacientom.
V tej številki smo za vas povzeli nekaj njihovih posebej zanimivih odgovorov in razmišljanj.
Jana Martinuč, dr. med. specialistka družinske medicine
Malo nas zanima vaša osebna plat. Radi potujete, – imate kakšno posebno izkušnjo ali prigodo s svojih potovanj, ki bi jo deli?
Prepotovala sem že kar veliko sveta in vedno znova me vleče na nova potovanja, nekaj časa sem tudi živela in delala v Franciji, ampak pregovor »Povsod je lepo, doma je najlepše.« zame zagotovo velja.
V Parizu sem delala na urgenci, kjer so bolniki prav tako dolgo čakali na pregled, bilo je veliko bolnikov, tudi takih, ki niso sodili na urgenco, nivo oskrbe je bil primerljiv z našim, vsi (razen posameznikov z odločbami) pa so morali plačati za pregled ter so šele naknadno dobili povrnjeno od zavarovalnice.
Zanimivo je bilo na Baliju, ko si je sin poškodoval koleno in je potreboval dva šiva, zaradi tega so ga hoteli hospitalizirati preko noči, čemur se je močno uprl. Našli smo privatnega zdravnika, ki mu je zašil rano na zelo ne sterilen način, z zelo veliko joda.
Kako poskrbite za svoje zdravje? Ob vsej napetosti – če se sploh ne dotikamo obremenjenosti urgence v času covida, kako se sprostite? Šport, glasba, domače živali, otroci, knjige …?
Imam tri otroke, psa, mačko in kačo (to ima sicer sin), tako da poleg službe zame res ni bilo veliko časa. Vendar otroci odraščajo, me ne potrebujejo več toliko kot včasih, tako da si počasi lahko vzamem tudi čas zase. Pričela sem zopet plesati, uživam v odbojki, sprehodih s psom, brez knjig si pa življenja ne predstavljam.
V zadnjih letih je postalo moderno kuhanje – radi kuhate? Ste pozorni na zdravo prehranjevanje?
Ne morem se pohvaliti, da doma sledimo zadnjim smernicam zdrave prehrane. Zelenjava pri nas doma ne žanje ovacij, če pripravim obrok brez mesa, me moja najstniška fanta vprašata, kdaj bomo pa jedli. Se pa trudim, da imamo enkrat tedensko morsko hrano. V dobi, ko se prodajajo stanovanja brez kuhinj, cvetijo Wolti in Bolti, mislim, da naredim veliko že s tem, da že celo življenje doma kuhamo obroke.
Kratko sporočilo našim bralcem, ki so vztrajali do konca najinega pogovora?
Mogoče se kdaj zdi, bodisi ker so nam mediji tako predstavili, da je naše zdravstvo slabo, da so zdravniki brezbrižneži, ki se jim gre samo za denar.
Mislim, da je naše zdravstvo še vedno zelo dobro, nivo zdravljenja je zelo visoko, zaenkrat imamo na voljo vrhunska zdravljenja, ki so zelo draga, pa jih vendarle dobijo vsi, ki jih potrebujejo, res je, da so čakalne dobe dolge, vendar hudo bolni večinoma dobijo oskrbo pravočasno.
Zdravniki pa smo si kot vsi ljudje različni, lahko pa povem za moj krog sodelavcev in večino kolegov, da imajo resnično željo pomagati ljudem in da tega ne počnejo samo zaradi denarja.
prof. dr. Tadeja Pintar, dr. med., specialistka splošne in abdominalne kirurgije
Seveda bi vam radi zastavili tudi bolj osebno vprašanje, npr. ali se tudi zasebno držite smernic zdravega življenja, ki jih svetujete svojim pacientom? 🙂
Seveda, sledim priporočilom za zdrav življenjski slog. Skušam se čim več gibati, skoraj nikoli ne uporabljam dvigala in imam predvsem rada gibanje na prostem. K temu prištevam tako vadbo kot tudi nekatera fizična dela, ki jih z veseljem opravljam. Pri izbiri hrane me zanima predvsem kvaliteta in kratka prehrambna veriga. Imamo res velike možnosti, glede na majhnost države. Podobno svetujem pacientom. Naj skrbijo za gibanje in zdrav jedilnik in naj si obroke pripravljajo predvsem sami.
Kaj vas najbolj sprosti? Knjige, potovanja, šport, glasba …? Imate kakšen hobi?
Vsakega po malo. Izzivi v kuhinji, rada kuham za prijatelje, pečem kruh in še nekaj stvari bi se našlo. Rada delam v naravi. Zanimajo me odnosi na splošno, družbena gibanja in tudi povsem običajne teme, kot so življenjski slog in moda. In seveda trendi, ki jih imajo mlajše generacije. Imam tudi psa, ki me zelo sprosti. Zanimajo me slovenski pisci in ustvarjalci. Plavam, smučam, sobni pilates, tudi tekla sem precej.
In še najbolj pogosto in dolgočasno vprašanje: vaše sporočilo našim bralcem, mogoče pacientom, komu drugemu?
Mogoče bolj nasvet. Bolnik naj pride po pomoč, ker jo potrebuje. Bolnika je potrebno obravnavati celostno in ga spoštovati. Zdravnik in bolnik morata razviti aktivni odnos medsebojnega zaupanja in spoštovanja, da skupaj dosežeta cilj. Življenje je potrebno spoštovati iz vseh pogledov. Ravno prav je potrebno biti zahteven do sebe in drugih, bodimo odprti in se trudimo biti pozitivno naravnani do sebe in bližnjih. Veliko spoštovanja in osebne rasti je potrebno.
Rok Lokar, dr. med. specialist družinske medicine
Kaj vas najbolj sprosti? Knjige, potovanja, šport, glasba …? Imate kakšen hobi?
Najraje se sproščam v tišini ali pa, čeprav se sliši hecno, ob zelo glasni glasbi. Računalništvo je moj hobi že 40 let. Še vedno zelo rad in ogromno berem, čeravno zadnje čase vse preveč digitalnih vsebin. Potujem še vedno rad, a sem z leti čedalje raje tudi doma. Od rekreacije imam daleč najraje tek. Rad imam tudi gorsko kolo, a se bojim poškodb in me to malo ovira.
Včasih ste za bralce revije »dr.« redno pisali kuharske recepte. Še vedno radi kuhate, se na ta način razvajate?
Absolutno. Priprava hrane je celostno zadovoljstvo, ki se začne že ob ideji, nadaljuje ob zbiranju ali kupovanju ustreznih sestavin, stopnjuje ob pripravi in doseže vrhunec ob zaužitju. Je najenostavnejši način, kako vsak dan narediti poseben ali prazničen.
Seveda nas zanima tudi, ali se tudi zasebno držite smernic zdravega življenja?
V mejah zdravega razuma. Tudi pacientom običajno ne solim pameti.
Včasih ni dovolj ur v enem dnevu, pri vas se zdi, da ni dovolj eno življenje, en človek … za toliko različnih zanimanj in želja, dejavnosti, radovednost … se strinjate? Se vam zdi, da lovite minute in krčite seznam dejavnosti?
Pravzaprav ne, saj se s stvarmi, ki sem jih sam opredelil kot nepomembne, pretežno ne ukvarjam.
prim. Risto Angelski dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, specialist interne medicine
Radi berete. Kakšno vlogo je imela literatura v vašem življenju in ali obstaja knjiga, ki vas je sooblikovala kot kardiologa ali vplivala na vaš pogled na medicino?
Težko bi rekel, da bi lahko samo ena knjiga vplivala na moj pogled na medicino. No, morda bi omenil knjigo iz moje mladosti, Ljudje v belem. Zagotovo pa strokovna literatura, ki jo zelo rad berem in se vedno znova vračam k njej ter močno vpliva name kot zdravnika in na moj pogled na medicino. Ravnokar sem prebral obe knjigi Urške Zupančič Klakočar in sicer Gretin greh in Sibilina sodba, pretresljivi zgodbi protestantskih časov v Sloveniji.
Kaj vas najbolj sprosti? Šport, glasba…? Menda ste strasten popotnik. Bi delili kakšno posebnost z drugih koncev sveta?
Zelo rad potujem. Običajno enkrat letno skupaj s soprogo potujeva s kolesom po Evropi, večinoma ob rekah in kanalih. Tako sva lani potovala od Ženevskega jezera po Franciji ob reki Roni do Sredozemskega morja. Taka potovanja nama omogočajo poleg gibanja tudi občutek svobode. S kolesom si lahko ogledava številne kraje in znamenitosti, ki jih z avtomobilom ne bi niti opazil. Predvsem pa ti nudijo možnost stika z ljudmi in spoznavanja dežele na poseben način.
Od potovanj bi omenil lanskoletni obisk Butana. Ta dežela je lahko vzor empatije. Tam vidiš, da za srečo potrebuješ nekaj čisto drugega in da ni vse v posedovanju materialnih dobrin. Prežeti so z duhovnostjo praktično v vsakem segmentu življenja. Svoj način življenja zelo čuvajo, omejujejo prihod turistov in prepovedujejo vzpenjanje na njihove vršace, kot npr. v Nepalu. Navdušila me je njihova ekološka naravnanost. Njihov pregovor: »Smetenje je žalitev za naravo« bi lahko prenesli tudi k nam. Tudi na Japonskem, od koder sem se pred kratkim vrnil, imajo podoben odnos do narave. Nikjer košev za smeti, smeti pa tudi ni videti nikjer, še manj pa košev za smeti na javnih mestih. Nobenih sledov žvečilnega gumija na pločnikih. Prelepa narava, urejenost vrtov, vljudnost ljudi. Je pa ta dežela pravo nasprotje Butana na drugem področju, v vsakodnevnem življenju in neizprosnem boju v življenju v kapitalizmu.
Vse to omenjam, ker sem ravnokar prebral knjigo pisateljice Amelie Nothomb z naslovom S strahospoštovanjem. Knjigo priporočam, ker prikazuje delo Evropejke v nekem podjetju te dežele, kjer ni bili niti trohice empatije, prej hudo in obupno nasprotno.
Kaj bi sporočili bralcem naše revije, morda bolnikom ali komu drugemu?
Z vsakodnevnim gibanjem ohranjati kondicijo, ne samo srca, temveč na splošno, zahteva poleg izogibanja znanim rizičnim faktorjem za razvoj bolezni srca in ožilja tudi redno socialno in mentalno aktivnost; druženje, prijatelje, branje, udeleževanje srečanj, konjičke, delati delo, ki nas veseli. Podaljšanje kvalitetnega življenja, zmanjšanje ali upočasnitev razvoja bolezni srca in ožilja pomeni znati uravnotežiti vse, kar je bilo omenjeno.
Zora Golob Lapoša, dr. med. specialistka družinske medicine
Življenje v družini zdravnika verjetno zahteva več prilagajanja. Tudi mož je uspešen zdravnik, imata majhne otroke. Kako vam uspeva uskladiti vse želje, obveznosti …?
Brez dobre podporne mreže, za katero sem res hvaležna, mi ne bi uspelo. Vesela sem, da imam oporo v družini (predvsem možu in starših), prijateljih in trdno sosedsko navezo.
Kaj najraje počnete v prostem času, če in ko vam ga kaj ostane? Kaj vas najbolj sprosti? Knjige, potovanja, glasba, šport, hišni ljubljenčki …?
Kar vse našteto. Ko razvozim hčeri na popoldanske aktivnosti in opravim nujne gospodinjske obveznosti, ni boljšega kot kava in dobra knjiga, pri tem pa mi družbo velikokrat delata naša mačka. Med vikendi ali dopustom si vsi skupaj radi vzamemo čas za kolesarjenje, hribolazenje ali kakšen koncert, če je časa še več, pridejo na vrsto potovanja in raziskovanja novih kotičkov.
Vemo, da v službo radi prikolesarite, zato nas seveda zanima ali se tudi zasebno držite smernic zdravega življenja.
Trudim se živeti zdravo, se dovolj gibati, večinoma kuham sama. V vsem seveda nisem popolna, ampak tudi to je del življenja.
Kaj bi sporočili bralcem naše revije, morda svojim pacientom ali komu drugemu?
Velikokrat pozabimo, da je včasih humor tisti, ki nas lahko reši. Če znamo na svojo situacijo pogledati malo z razdalje in ne strogo resno, lahko vedno opazimo, da vse skupaj ni brezizhodno.
Zastavite eno vprašanje za našega naslednjega gosta, intervjuvanca.
Vedno rada preberem odgovore na vprašanja o priporočilu dobre knjige, koncerta, predstave ali razstave. Tako da bi naslednjega gosta vprašala o priporočilu za poletno branje ali koncert.
Erik Vidmar, dr. med. specialist interne medicine
Kako vam gre usklajevanje želja družine z delovnimi obveznostmi, ob tem, da vam kar nekaj časa vzame tudi vožnja?
Usklajevanje z družino je sedaj kljub vsakodnevni vožnji dosti lažje kot pred tem, z več dežurstvi na mesec in vikendi in prazniki stran od družine. Pri tem vožnjo tudi izkoristim za poslušanje strokovnih podkastov, saj za slednje ob majhnih otrocih doma praktično ni časa.
Kaj najraje počnete v prostem času, če in ko vam ga kaj ostane? Kaj vas najbolj sprosti? Knjige, potovanja, glasba, šport, hišni ljubljenčki …?
Prosti čas najraje preživljam s svojo mlado družino. Ko otroci zaspijo, z ženo rada pogledava kakšno dobro TV serijo ali filme ali pa prebereva kakšno dobro knjigo. Sicer pa se že od malega ukvarjam s košarko, zadnja leta pa tudi zelo rad igram tenis ali pa ob slabem vremenu obiščem trening Cross fita v telovadnici. Rad si tudi sam kuham, delam svoj domači kefir, drožni kruh in domačo kombučo ter s tem poskrbim za svoje zdravje. Potovanja bodo ponovno na vrsti takoj, ko bodo otroci malce zrastli 😊.
V zadnjem klepetu je gostja dr. Zora Golob Lapoša povedala, da vedno rada prebere naše intervjuje, predvsem priporočila za knjige, koncerte, predstave ali razstave. Imate kakšen namig za njo?
Svetujem meni najljubšo knjižno serijo Dune-Peščeni planet, ki je trenutno tudi izjemno popularna v obliki dveh filmov. V ospredje postavlja vprašanja o izkoriščanju naravnih virov in posledicah človeškega poseganja v okolje, geopolitičnih konfliktih, o tem kako religija in mitologija oblikujeta družbo in posameznike.
Kaj bi sporočili bralcem naše revije, morda pacientom ali komu drugemu?
Predvsem iz svojega področja gastroenterologije, svetujem vsakemu, ki ima težave in ob tem strah pred preiskavami kot sta gastroskopija in kolonoskopija, da nas obiščejo. Na Kliniki Doktor 24 se res potrudimo za najboljšo možno izkušnjo in strokovno izvedbo omenjenih preiskav, s katerima lahko zelo pomagamo in razjasnimo oziroma, zdravimo težave s prebavili.
Zastavite eno vprašanje za našega naslednjega gosta v klepetu.
Prav tako se priporočam za nasvet o kakšni dobri knjigi, TV seriji ali filmu.
asist. dr. Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Malo nas zanima tudi vaša osebna plat. Kako vam gre usklajevanje želja družine z delovnimi obveznosti?
Včasih lažje, včasih težje. Moj koledar je kar poln. Zagotovo so bila obdobja, ko sem večino časa namenila medicini, na primer ob koncu specializacije ali ob zaključku doktorata. Večino časa pa poskušam najti ravnovesje. Imam dve najstniški hčerki in odkar sta bili majhni, poskušam vsaj en del svojega časa nameniti tudi njima in seveda možu, ki je tudi zdravnik. Tudi, če sem čez teden precej zasedena, poskušam imeti proste konce tedna in si vzeti nekaj popolnoma prostega časa med počitnicami.
Kaj najraje počnete v prostem času? Kaj vas najbolj sprosti? Knjige, potovanja, glasba, šport, hišni ljubljenčki …?
Najraje od vsega načrtujem potovanja, na katera se odpravimo skupaj z družino, včasih z letalom, včasih z avtodomom ali pa z avtom. Ta potovanja so aktivni del dopusta, ko raziskujemo nove kraje, kulturo in kulinariko. Potrebujem pa tudi nekaj dni popolnega odklopa ob morju s knjigo v roki. Zelo rada (in menda tudi kar dobro) kuham. Poskušam biti čim bolj športno aktivna, pri čemer imam najraje kolesarjenje, pohode in smučanje.
V enem od naših klepetov je gostja povedala, da vedno rada prebere naše intervjuje, predvsem priporočila za knjige, koncerte, predstave ali razstave. Imate kakšen namig?
Hm, med moje razvade spada branje kriminalk, priporočila bi serijo, ki jo pod psevdonimom Robert Galbraith piše avtorica Harryja Potterja. Poleg tega se rada udeležim kakšnega večjega rock koncerta in to združim s kratkim oddihom, letos je bil to koncert Coldplay v Budimpešti.
Kaj bi sporočili bralcem naše revije, morda pacientom ali komu drugemu?
Dermatologi se ne ukvarjamo samo z boleznimi kože, ampak skrbimo tudi za preventivo. Vse bralce bi rada spomnila na pomen vsakodnevne zaščite pred soncem, rednih pregledov kože in pravilne nege, saj s tem ohranjamo zdravje in mladost kože ter preprečujemo resnejše težave, kot so kožni rak in prezgodnje staranje.
Zastavite eno vprašanje za našega naslednjega gosta v klepetu.
Kaj se vam zdi najpomembnejši preskok v vaši veji medicine v zadnjem desetletju in ali menite, da v Sloveniji sledimo svetovnim ali evropskim napredkom?
asist. dr. Boštjan Matos, dr. med., specialist nevrokirurgije
Kaj si v tem trenutku, glede na trenutne razmere v zdravstvu najbolj želite ?
Najbolj si želim, da bi se zdravstveni sistem čimprej konsolidiral. Na tak način, da bi bili tako bolniki, kot tudi vsi deležniki, ki smo v nekem trenutku bodisi izvajalci storitev v naslednjem trenutku pa tudi uporabniki zadovoljni s storitvijo, s hitrostjo, oz. dostopnostjo do teh storitev in da bi imeli tako ustrezne primerne infrastrukturne možnosti, kot tudi dovolj osebja, ki bi lahko kakovostno opravljali svoje delo v korist pacienta.
Malo nas zanima tudi vaša osebna plat, kako vam gre usklajevanje želja bližnjih z delovnimi obveznostmi ?
Usklajevanje poteka na način, da je potrebno veliko pogovora in v končni fazi tudi pravočasnega dogovora, da se lahko izpeljejo službene, kot tudi privatne obveznosti, ki jih je potrebno včasih prilagoditi delovnim obveznostim, vendar s skupnim, pozitivnim pristopom in konstruktivnim sodelovanjem. Z navedenim se poskuša doseči najboljše rešitve, ki pa zahtevajo tudi odrekanja. To je tudi del življenja.
Kaj najraje počnete v prostem času, če in ko vam ga kaj ostane ?
V prostem času se najraje malo sproščam v naravi, s hojo, tekom. V poletnem in zimskem času pa tudi s plavanjem, oz. smučanjem.
V zadnjem klepetu je naša gostja asist. dr. Aleksandra Bergant Suhodolčan, specialistka dermatologije zastavila vprašanje naslednjemu gostu torej vam – kaj se vam zdi najpomembnejši preskok v veji medicine v zadnjem desetletju. Ali menite, da v Sloveniji sledimo svetovnim, ali evropskim napredkom ?
Kot sem že povedal, v nevrokirurgiji je pomemben preskok pomenila tudi vključitev tehnoloških pripomočkov, kot so uporaba nevronavigacije in tudi nevromonitoringa ter še nekatere druge metode, ki nam pomagajo pri izboljšanju operativnih postopkov, ki so sedaj lahko še bolj kakovostni in še bolj varni za paciente.
Ali v Sloveniji sledimo svetovnim in evropskim napredkom ?
Do neke mere, da, menim pa, da če se zdravstvenemu sistemu v celoti ne bo družba bistveno bolj posvetila in postavila zdravja posameznika in družbe na višje mesto, kot prednostno kategorijo menim, da bodo zdravstvene storitve postopoma postajale vse težje dostopne in verjetno tudi slabše, kar pa si nihče od nas zares ne želi in upam, da se bodo stvari predvsem hitreje začele obračati na bolje.
Kaj bi sporočili bralcem naše revije, morda svojim pacientom ali komu drugemu ?
Ostanite pozitivni, proaktivni, opazujte dogajanje okoli sebe in v vas. Mislite s svojo glavo in na ta način obračajte svet na bolje.
Zastavite vprašanje za našega naslednjega gosta v klepetu.
Moje vprašanje je, če lahko pove v petih stavkih, kako si predstavlja zdravstveni sistem v Sloveniji čez 5 let.
Matic Ciglič, dr. med., specialist travmatolog
Kako vam gre usklajevanje želja bližnjih z delovnimi obveznostmi?
Srečen sem, da imam partnerko, ki me razume, razume moj poklic, moje želje in me pri vsem tem v celoti podpira. Trenutno delam resnično preveč, zato upam, da mi bo v prihodnje čas uspelo bolj optimizirati, da bom več časa lahko namenil prostočasnim aktivnostim s svojo družino.
Kaj najraje počnete v prostem času, če in ko vam ga kaj ostane? Kaj vas najbolj sprosti? Knjige, potovanja, glasba, šport, hišni ljubljenčki …?
Večinoma je to šport: gorsko kolesarstvo, smučanje.
V zadnjem klepetu je naš gost asist. dr. Boštjan Matos, dr. med., specialist nevrokirurg zastavil vprašanje naslednjemu gostu, torej vam: »Ali lahko v petih stavkih poveste, kako si predstavlja zdravstveni sistem v Sloveniji čez 5 let?«.
Če trenutna vlada ne bo prisluhnila praktično enoglasni stroki in bo silila v popolnoma nelogične populistične spremembe, bodo čez 5 let čakalne dobe v javnem sektorju zrasle eksponentno, nezadovoljstvo zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev bo raslo, postopoma pa bo sledil eksodus sester in zdravnikov na druga delovna mesta. Skratka s trenutno ideološko vojno in preživetimi idejami iz nekega drugega sistema in časa nam ne kaže nič dobrega. Ne samo na področju medicine, pač pa vsesplošno.
Kaj bi sporočili bralcem naše revije, morda svojim pacientom ali komu drugemu?
Zavedajte se, da smo zdravniki in vse drugo zdravstveno osebje tu za paciente in nikakor ne proti pacientom, kot vam to želijo prikazati že leta. Sam še vedno verjamem, da ljudje zaupajo v slovensko medicino in jo želijo vsaj ohraniti, če že ne izboljšati, kakor se je v zgodovini pokazalo. Blatenje, zlorabe, laži, podtikanja in prisila, rezultata niso dali nikoli!
Zastavite eno vprašanje za našega naslednjega gosta v klepetu.
Kakšna je razlika, kakšne so prednosti in slabosti dela zdravnika, zdravstvenega delavca v privatnem proti javnemu sektorju in ali mislite, da je sobivanje v obeh sistemih koristno ali slabo?
doc. dr. Neli Vintar, dr. med. spec. anesteziologije
Malo nas zanima tudi vaša osebna plat, zato še podobno vprašanje ob upokojitvi: Kakšen je zdaj vaš povprečen dan?
Haha, še vedno imam strukturiran dan od ranega jutra do večera. Nekajkrat na mesec še delam v protibolečinski ambulanti, sicer pa imam čas za dejavnosti, ki me navdihujejo, večkrat grem lahko na obisk k mami v dom starejših.
Pred kratkim ste izdali knjigo »Jasna pot«, ki ni le strokovno delo, ampak tudi zelo osebna pripoved – kaj vam je pomenilo pisanje knjige?
Nastajanje knjige je bil zame kar velik projekt, samo pisanje pa me je usrediščilo, takrat sem čutila, da sem v stiku sama s sabo, kar je bila prav terapevtska izkušnja.
Kaj najraje počnete, kaj vas sprošča – knjige, potovanja, glasba, šport, hišni ljubljenčki …?
Veliko tega, najbolj pa hoja v naravi, tudi z našim avstralskim ovčarjem.
V zadnjem klepetu je naš gost Matic Ciglič, dr. med., specialist travmatolog zastavil vprašanje naslednjemu gostu, torej vam: »Kakšna je razlika, kakšne so prednosti in slabosti dela zdravnika, zdravstvenega delavca v privatnem proti javnemu sektorju in ali mislite, da je sobivanje v obeh sistemih koristno ali slabo?«.
Vsaj 15 let sem pred upokojitvijo delala redno v službi, poleg tega še akademsko, v prostem času predavala ali občasno delala v zasebnem sektorju s soglasjem svojega matičnega delodajalca. Sobivanje je seveda možno, meni se zdi koristno za pacienta in za zdravnika.
Kaj bi sporočili bralcem naše revije, morda svojim pacientom ali komu drugemu?
Sporočilo za življenje? Bolečina je naša pogosta spremljevalka, a ne pomeni nujno trpljenje, Verjamem, da je tudi z bolečino možno živeti izpolnjeno življenje.
Zastavite eno vprašanje za našega naslednjega gosta v klepetu.
Ker je kovačeva kobila navadno bosa, me zanima predvsem, ali se v zasebnem življenju držite smernic ter napotkov za zdravo življenje, ki jih verjetno dnevno priporočate svojim pacientom?
dr. Katja Novak, dr. med., specialistka gastroenterologije
Kaj najraje počnete? Kaj vas najbolj sprosti – knjige, potovanja, glasba, šport, hišni ljubljenčki …?
Najbolj me sprošča druženje z družino in prijatelji med pohodom na srednje visok hrib ter sproščeno branje knjige na ležalniku na domačem vrtu v družbi mačka.
Kaj si v tem trenutku, glede na trenutne razmere v zdravstvu, najbolj želite?
Želim si več zaupanja javnosti v delo zdravnikov.
V zadnjem klepetu je naša gostja prim. doc. dr. Neli Vintar, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine zastavila vprašanje naslednjemu gostu, torej vam: »Ker je kovačeva kobila navadno bosa, me zanima predvsem, ali se v zasebnem življenju držite smernic ter napotkov za zdravo življenje, ki jih verjetno dnevno priporočate svojim pacientom?«.
Da, večino časa se trudim živeti zdravo, tako kot to priporočam mojim bolnikom. Seveda brez občasnih prekrškov ne gre. Mogoče sem pa premalo stroga in dajem bolnikom preblaga navodila. Bom razmislila…
Kaj bi sporočili bralcem naše revije, morda svojim pacientom ali komu drugemu?
Bralcem bi sporočila, da naj bolj kot samooklicanim spletnim strokovnjakom zaupajo tistim z ustrezno izobrazbo in izkušnjami.
Zastavite eno vprašanje za našega naslednjega gosta v klepetu.
Naslednjega gosta bi vprašala, ali se mu zdi, da bo umetna inteligenca spremenila njegov poklic in kako?
