Kako sem jaz danes »zmatran«

Utrujenost je poglobljeno, vztrajajoče stanje, bolniku jemlje energijo, motivacijo, koncentracijo in ga včasih popolno izčrpa ter onesposobi za delo v službi in tudi za domače dnevne aktivnosti. Pojavi se pri vseh ljudeh po naporih (telesnih ali umskih) in običajno mine s počitkom ali s spremembo življenjskega sloga.

Kratkotrajna utrujenost nima bolezenske podlage in ni zaskrbljujoča, jo pa srečamo tudi ob akutnih boleznih, denimo virozah, pomanjkanju spanja ali težjih naporih. Tovrstna utrujenost preneha, ko mine bolezen oziroma napor ali se naspimo.

Dolgotrajnejša ali kronična utrujenost je tista, ki traja šest mesecev ali dalj. Je dokaj redka težava, a za posameznike izjemno pomembna. Ni normalen pojav in je razmeroma pogost vzrok za obisk zdravnika. Prav tako tudi ni normalno, če se utrujenost stopnjuje. V mednarodni klasifikaciji bolezni ima utrujenost celo svojo kodo (R53).

Vzroki za utrujenost

Vzroki so številni, nekateri so zelo pomembni in jih je treba odkriti ter zdraviti.

Obstajajo telesni (somatski) in duševni vzroki za utrujenost, po mnenju nekaterih pa tudi družbeni oziroma socialni vzroki.

Najpogostejši telesni vzroki so virusne okužbe in povirusna stanja, netelesni vzroki pa so stres, anksioznost, depresija, motnje spanja. Zelo pomembni vzroki, ki jih ne smemo spregledati, so: slabokrvnost, okužbe (virusni, atipične pljučnice, HIV, hepatitis C, borelioza), rakava obolenja in obolenja srca (kardiomiopatije in aritmije).

Utrujenost je pridružena nekaterim boleznim prebavil, sečil, endokrinim (najpogosteje boleznim ščitnice) in presnovnim motnjam (neurejena sladkorna bolezen …), lahko se pojavi pri nevroloških obolenjih ali kot stranski učinek zdravil. Prisotna je pri zlorabah različnih substanc (alkohol, pomirjevala, uspavala …). Poslabšata jo kajenje in nezdrav življenjski slog, pogostejša je pri ljudeh s preveliko ali prenizko telesno težo in v pozni starosti.

Pri več kot polovici ljudi, ki obiščejo zdravnika, se v enem letu ne postavi diagnoza in utrujenost ostane edina označitev bolezni. Najpogostejši ugotovljeni stanji pa sta depresija in slabokrvnost.

Vzroki za dolgotrajno utrujenost

Telesni:

  • previsoka telesna teža,
  • prenizka telesna teža,
  • bolezen (slabokrvnost, motnje delovanja ščitnice, okužbe, sladkorna bolezen …),
  • načini zdravljenja nekaterih telesnih ali duševnih bolezni (operacije, nekateri analgetiki in določena zdravila za zdravljenje visokega tlaka – betablokatorji,
    radioterapija in kemoterapija, pomirjevala, uspavala, nekateri antiepileptiki …),
  • slaba telesna pripravljenost,
  • nosečnost in dojenje,
  • motnje spanca (epizode brez dihanja med spanjem …).

Duševni:

  • vsakodnevne skrbi,
  • nespečnost,
  • depresija ali tesnoba,
  • velike spremembe ali življenjske odločitve (menjava službe, poroka, selitev …),
  • čustveni pretresi (smrt ali bolezen svojca, razdor partnerske zveze …),
  • prevelika pričakovanja do samega sebe.

Povezani z življenjskimi navadami:

  • popoldanski dremeži,
  • preveč ali premalo spanja,
  • neenakomerno porazdeljena dejavnost – dnevi z ogromno dejavnosti, dnevi brez dejavnosti.

Povezani z delovnimi obveznostmi v službi in doma:

  • občutek, da ne nadziramo lastnega življenja,
  • nočno delo, delo v izmenah,
  • prevelike zahteve na delovnem mestu ali veliko vloženega napora z malo priznanja,
  • nega majhnih otrok ali bolnikov, ki ponoči ne spijo.

Prehranski vzroki in razvade:

  • velike količine prave kave ali pravega čaja (predvsem popoldne in zvečer),
  • alkoholne pijače (predvsem zvečer),
  • premajhen vnos tekočine (dehidracija).

Kdaj k zdravniku

Pri osebnem zdravniku se oglasimo, če utrujenost ne mine ob počitku ter ureditvi življenjskega sloga ali se slabša. Obvezno pa se oglasimo, če so prisotni še nenamerno hujšanje, nepojasnjene bolečine, občutek težkega dihanja že ob majhnem naporu ali v mirovanju, otekle bezgavke, povišana telesna temperatura, poslabšanje srčno-žilnih, prebavnih, nevroloških, revmatoloških ali drugi težav, pa tudi če imamo težje motnje spanja ali duševne težave.

Katere ukrepe zdravnika lahko pričakujete

Če se boste zaradi utrujenosti odločili obiskati zdravnika, vam bo najprej postavil nekaj vprašanj. Zanimalo ga bo, kaj pojmujete kot utrujenost, kako se utrujenost kaže pri vas, povprašal vas bo po prisotnosti drugih simptomov bolezni, ki se lahko skrivajo za utrujenostjo.

Verjetno ga bodo zanimale tudi vaše življenjske navade in razvade, socialne in družinske okoliščine ter delovne obveznosti. Za izključitev bolezni bo naročil nekaj osnovnih laboratorijskih preiskav krvi (krvna slika, sedimentacija eritrocitov, krvni sladkor, elektroliti in kreatinin, ščitnični hormoni) ter urina. Po potrebi vas bo napotil na slikovne preiskave (rentgensko slikanje prsnega koša) in elektrokardiogram za ocenitev delovanja srca.

Najpogostejše diagnoze ob utrujenosti

1. Anemija

Utrujenost zaradi anemije ali slabokrvnosti je posledica pomanjkanja rdečih krvničk – njihova glavna naloga je prenašanje kisika iz pljuč v druge dele telesa.

Anemijo lahko povzročijo: pomanjkanje železa, pomanjkanje vitaminov in mineralov, izguba krvi (notranje krvavitve), kronične bolezni (revmatoidni artritis …), rak ali odpoved ledvic. Ženske so bolj podvržene anemiji zaradi izgube krvi med menstruacijo in povečane telesne potrebe po železu (predvsem med nosečnostjo in dojenjem).

Simptomi: Nenehna utrujenost je največji pokazatelj anemije. Drugi znaki vključujejo skrajno šibkost, težave s spanjem, pomanjkanje koncentracije, hitro bitje srca, bolečine v prsih in pogoste glavobole. Vsakodnevna fizična aktivnost, kot je hoja po stopnicah, postane izredno izčrpavajoča.

Diagnoza: Potrebne so laboratorijske analize krvi: hemogram (krvna slika), DKS (diferencialna krvna slika), kreatinin, raven železa, vitamina B12 in folata v krvi ter ugotavljanje prikrite krvavitve v blatu.

Zdravljenje: Anemija pravzaprav ni bolezen, ampak znak, da se v telesu nekaj dogaja. Zato je zdravljenje odvisno od osnovnega vzroka anemije. Lahko je zelo enostavno: jesti več hrane z železom, občasno pa gre za bolezensko stanje in bo potrebna obsežnejša zdravstvena obravnava.

2. Bolezni ščitnice

Kadar se pojavi hormonsko neravnovesje zaradi nepravilnega delovanja ščitnice, vas bodo vsakodnevna opravila izredno utrudila.

Ščitnica je majhna žleza, najdemo jo v vratu in proizvaja hormone, ki upravljajo metabolizem. Prekomerno delovanje ščitnice (hipertiroidizem) prebavo pospeši, premalo delujoča ščitnica (hipotiroidizem) pa jo upočasni.

Hipertiroidizem – simptomi: utrujenost in šibkost mišic, kar lahko najprej opazite v nogah. Vožnja s kolesom in vzpenjanje po stopnicah postaneta naporna.

Drugi simptomi vključujejo nepojasnjeno hujšanje, povišano telesno temperaturo, povečan srčni utrip, krajše in manj pogoste menstruacijske cikle ter občutek nenehne žeje. Hipertiroidizem najpogosteje odkrijejo pri ženskah v 20. in 30. letih, vendar se lahko razvije tudi pri starejših ženskah in moških.

Hipotiroidizem – simptomi: utrujenost, nezmožnost koncentracije in bolečine v mišicah že po manjši fizični aktivnosti. Drugi simptomi so: nepojasnjeno povečanje telesne teže zaradi zadrževanja vode, občutek hladu (tudi v toplejšem vremenu), močnejši in pogostejši menstrualni cikli ter zaprtje. Hipotiroidizem je najpogostejši pri ženskah, starejših od 50 let (vsaka 10. ženska).

Diagnoza: Bolezni ščitnice lahko odkrijemo z laboratorijskimi preiskavami krvi: TSH (hormon, ki vpliva na funkcijo ščitnice), T3 in T4 (hormoni, ki jih izloča ščitnica), anti Tg in anti TPO (za ugotavljanje avtoimunskega vnetja ščitnice).

Zdravljenje: Zdravljenje motenj delovanja ščitnice je odvisno od vrste težave in kako napredovalo je bolezensko stanje. Vključuje zdravila, operacijo oziroma radioaktivni jod.

3. Sladkorna bolezen tipa 2

Sladkor (glukoza) daje telesu energijo. Ljudje s sladkorno boleznijo tipa 2 ne morejo pravilno predelati glukoze, ki se začne kopičiti v krvi. Zato je utrujenost eden prvih znakov sladkorne bolezni tipa 2.

Simptomi: Poleg nenehne utrujenosti so znaki sladkorne bolezni tudi občutek nenehne žeje, pogosto uriniranje, povečana lakota, nenadna izguba teže, razdražljivost, pogosta nožnična vnetja in zamegljen vid (nihanje dioptrije).

Diagnoza: Sladkorno bolezen tipa 2 odkrivamo z laboratorijskimi preiskavami krvi: glukoza v krvi na tešče, OGTT – oralni glukozni tolerančni test in HbA1c – glikiran hemoglobin je povprečna vrednost krvnega sladkorja v krvi v zadnjih 3 mesecih.

Zdravljenje: Zdravnik vam bo svetoval, kako najbolje nadzorovati sladkorno bolezen. Raven glukoze v krvi zmanjšujemo s pravilno prehrano, zdravili oziroma inzulinom

4. Kronična utrujenost

To je dolgotrajno bolezensko stanje in se pojavi z veliko paleto simptomov.

Simptomi: Simptomov in znakov je veliko, žal pa so podobni simptomom drugih bolezni. Najbolj značilni znaki so: glavoboli, bolečine v mišicah in sklepih, šibkost, boleče bezgavke, nezmožnost koncentracije, težave pri spanju, občutek omotice in nepravilno bitje srca. Za zdaj še ne poznamo vzroka za kronično utrujenost.

Diagnoza: Na žalost za zdaj še ne obstaja test za potrditev kronične utrujenosti. Treba je izključiti druga bolezenska stanja s podobnimi znaki in simptomi (lupus, multipla skleroza …).

Zdravljenje: Žal ni poznanega zdravila za zdravljenje kronične utrujenosti. Lahko si pomagate z zdravim življenjskim slogom, vzemite si dovolj časa za kratke izlete v naravo, odmik od domačega okolja, zaznavanje sebe, okolice in svojih bližnjih z vsemi čutili, pri tem pa ohranite »prazno glavo«. Bodite odprti za nove stvari in poskusite kaj novega. S tem bosta tudi sreča in dobro počutje ostala dalj časa.

5. Apneja v spanju

Pri tej bolezni pride do kratke prekinitve dihanja med spanjem. Zgornje dihalne poti se zaprejo ali sesedejo za 10 sekund ali več, večkratne prekinitve dihanja (tudi več kot 100-krat) pa preprečujejo vašim možganom, da bi prešli v globok spanec. Zbudite se izčrpani, čeprav ste dolgo spali.

Simptomi: Pri spalni apneji sta pogosta smrčanje in utrujenost, ki nastopi naslednji dan. Ker lahko povzroča bolezni srca, visok krvni tlak, sladkorno bolezen in možgansko kap, je zgodnje odkritje izrednega pomena.

Diagnoza: Za diagnozo spalne apneje je potrebna preiskava polisomnografija, ki se jo izvaja med spanjem, pa tudi druge preiskave za izključitev drugih bolezenskih stanj.

Zdravljenje: Odvisno je od stopnje bolezni. Za zdaj je najuspešnejša metoda zdravljenje z aparatom CPAP, ki prek nosne maske dovaja ovlažen zrak pod določenim pritiskom.

6. Pomanjkanje vitamina B12

Vitamin B12 ima vlogo pri zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, potreben je tudi za normalno delovanje imunskega in živčnega sistema, za normalno psihološko delovanje, sodeluje pri presnovi hranil, sintezi DNK in pri presnovi homocisteina. Vitamin B12 sodeluje tudi v procesu tvorbe rdečih krvnih celic, hkrati pa ima zelo pomembno vlogo pri pretvarjanju rezervnih in transportnih oblik folne kisline v njeno učinkujočo obliko.

Simptomi: Ob utrujenosti so lahko znaki pomanjkanja vitamina B12 tudi mravljinčenje rok in nog, motnje v koncentraciji in pomnjenju, omotica, tesnoba in težave z vidom.

Diagnoza: Laboratorijska preiskava.

Zdravljenje: Glede na rezultate krvnih preiskav vam bo zdravnik svetoval, da v prehrano vključite več živil, ki vsebujejo vitamin B12 oziroma prehranska dopolnila, ali pa se bo odločil za nadomeščanje B12 z injekcijami.

7. Depresija

Depresija je poleg tesnobnosti najpogosteje zabeležena duševna motnja v ambulantah družinskega zdravnika. Prizadene lahko vsakogar; mlajše, starejše, moške in ženske.

Ocenjujemo, da bo vsaj enkrat v življenju za depresijo zbolela vsaka šesta oseba, ta trenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami.

Čeprav je danes znanje o depresiji izredno napredovalo, se še vedno prevečkrat zgodi, da jo spregledamo tako laiki kot strokovnjaki.

Neprepoznana ali nepravilno obravnavana depresija pomeni trpljenje za posameznika, ki ga lahko konča tudi s samomorom. Vitamin B, vitamin D, železo, selen in magnezij so zelo pomembni za pravilno delovanje možganov, njihovo pomanjkanje pa je eden od dejavnikov tveganja za razvoj depresije.

Simptomi: Depresije ne doživljamo vsi enako. Pogosto so z depresijo povezani utrujenost, motnje spanja ali preveč spanja, povečan ali zmanjšan tek, težave s spominom, pomanjkanje koncentracije … Vse to spremljajo izguba zanimanja, občutki brezupnosti, občutki krivde, ničvrednosti in negativnosti. Depresija lahko povzroča težave s prebavo, oslabljen imunski sistem, zmanjšan libido, zaprtje, poveča možnosti za nastanek srčno-žilnih vnetij in poslabšuje kronična obolenja.

Diagnoza: Če vas svojci opozorijo, da ste drugačni, tesnobni in brez moči, se posvetujte z zdravnikom. Obstajajo različni vprašalniki, ki zdravniku pomagajo pri diagnostiki, hkrati pa vas bo napotil na laboratorijske preiskave in vas spodbudil k obisku delavnic.

Zdravljenje: Doslej najboljša oblika zdravljenja je kombinacija pogovorne terapije in zdravil.

Načini zdravljenja

Način zdravljenja utrujenosti je odvisen od njenega vzroka. Če vzroka za utrujenost kljub opravljenim preiskavam ne najdemo in so kronični utrujenosti pridruženi še določeni telesni in duševni znaki (motnje spomina, bolečine v mišicah, sklepih ali žrelu, občutljive bezgavke, glavobol in drugi), govorimo o sindromu kronične utrujenosti. Navadno se pojavi po preboleli virusni okužbi, vzrok in mehanizem nastanka pa še nista pojasnjena. Zdravljenje kronične utrujenosti temelji na posebnem psihoterapevtskem načinu – vedenjski kognitivni terapiji in postopnem povečevanju telesne dejavnosti. K boljšemu počutju bolnikov veliko pripomorejo različne podporne skupine ter dober odnos med bolnikom in zdravnikom.

Spremljanje bolnika z utrujenostjo

Bolnika, ki pri zdravniku prvič išče pomoč zaradi utrujenosti, je treba natančno pregledati in z ustreznimi preiskavami izključiti ali potrditi telesne ali duševne bolezni. Če se vzroka ne najde, bolnik pa se zaradi utrujenosti velikokrat vrača k zdravniku družinske medicine, nima
nobenega smisla ponavljati preiskav ali odrejati vedno nove in nove. Če ni drugih simptomov, se je bolje posvetiti utrujenosti sami in pri bolniku spremljati njegovo telesno in psihično počutje prek občasnih srečanj. Pogovor med bolnikom in zdravnikom bi moral biti pozitivno naravnan in usmerjen v konstruktivne predloge, kako z načinom življenja in postopnim povečevanjem sproščujoče telesne dejavnosti zmanjševati obremenjujoč občutek izčrpanosti.

Če bo zdravnik ocenil, da bi bolniku koristila pomoč specialista, mu bo predlagal psihoterapevtsko obravnavo pri psihiatru ali psihologu.

Preprečevanje utrujenosti

Poskrbimo za zdrav življenjski slog, najprej za zdrav način spanja in počitka – pomemben je večerni počitek, v posteljo je treba zgodaj, prostor, kjer spimo, pa mora biti miren, temen, zračen in imeti mora primerno temperaturo.

Poskrbeti moramo za razbremenitve v službi in doma ter si tudi čez dan zagotoviti počitek, a ne v obliki spanja. Koristno je, če si uredimo pravilen ritem obrokov, pravilno zdravo prehrano, zadnji obrok ne sme biti pozno zvečer. Opustiti je treba slabe razvade, kot so kajenje, alkohol, poživila, pitje kave in pravega čaja pozno popoldan in zvečer, tudi predolgo gledanje v ekrane zvečer.

Koristno je zmerno ukvarjanje s športom, najbolj koristni so hitri sprehodi. Izogibajmo se stikom z ljudmi, ki nas delajo razdražljive, in si poiščimo družbo tistih, ki jih imamo radi. Zelo pomirjato tudi kultura in umetnost ter različni konjički.

Covid in utrujenost

Po okužbi s sars-cov-2 lahko vztrajajo številni različni simptomi in znaki, kar imenujemo dolgi covid ali postcovidni sindrom. Tovrstne težave ima več milijonov oseb s covidom-19, od tistih, ki so preboleli zelo blago akutno bolezen, do tistih z najtežjo obliko.

Tako kot akutni covid-19 lahko tudi dolgi covid prizadene številne organe in organske sisteme, vključno z dihalnim, srčno-žilnim, nevrološko-psihičnim, želodčno-črevesnim in mišično-skeletnim. Med težavami so v ospredju utrujenost, dispneja (zasoplost), zmanjšana telesna zmogljivost, rahlo povišana telesna temperatura (okrog 37,5 °C), problemi s koncentracijo, težave pri iskanju besed, motnje spanja, mišične bolečine, glavobol …

Raziskava, v kateri je bilo udeleženih 128 covidnih bolnikov, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pokazala, da je 52 odstotkov udeležencev poročalo o vztrajnem pojavu utrujenosti. Oceno so podali v povprečju deset tednov po kliničnem okrevanju po okužbi ne glede na to, kako resna je bila začetna okužba, povprečna starost udeležencev pa je znašala 50 let.

Kronična utrujenost je glavna manifestacija in najpogostejši simptom dolgega covida, saj ima približno 60 % oseb po 12 tednih od začetka covida-19 še vedno tovrstne težave. Vzrok ni znan, ponuja se več mehanizmov, ki jih raziskovalci še preiskujejo. Postcovidno utrujenost primerjajo z že znanim, a slabo opredeljenim »mialgičnim encefalomielitisom/sindromom kronične utrujenosti« (ME/CFS). Obe entiteti imata veliko skupnega, med drugim tudi, da jima ne poznamo vzroka.

ZAKLJUČEK

Pri več kot polovici ljudi, ki obiščejo zdravnika, se v enem letu ne postavi diagnoze in utrujenost ostane edina označitev bolezni. Najpogostejši ugotovljeni stanji sta depresija in slabokrvnost, v zadnjem času pa tudi utrujenost kot dolgi covidni simptom, ki lahko traja več mesecev.

Utrujenost je mogoče preprečevati in zmanjševati z zdravim življenjskim slogom, zdravo prehrano, gibanjem v naravi, higieno spanja, opustitvijo razvad in slabih navad. Izogibajmo se stikom z ljudmi, ki nas delajo razdražljive, in si poiščimo družbo tistih, ki jih imamo radi. Zelo pomirjajo tudi kultura in umetnost ter različni konjički.

Če je utrujenost posledica covida-19, pa obolenje kot tako lahko preprečimo s cepljenjem in upoštevanjem navodil glede samozaščite.

 

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram