Je čas za počitek ali sezonsko depresijo?
Naravne spremembe, ki jih povzroča izmenjevanje letnih časov, vplivajo na življenje rastlin, živali in tudi ljudi. Večina ljudi poleti, v dolgih s soncem obsijanih dnevih, uživa več veselja in življenjske energije, pozimi pa potrebuje več spanja ter poje več hrane. Pri nekaterih ljudeh pa nizke temperature in krajši zimski dnevi prinašajo depresivno razpoloženje in izrazito zmanjšanje učinkovitosti splošnega delovanja – kar imenujemo sezonska razpoloženjska motnja ali »zimska depresija. Pri nekaterih ljudeh pa nizke temperature in krajši zimski dnevi prinašajo depresivno razpoloženje in izrazito zmanjšanje učinkovitosti splošnega delovanja – kar imenujemo sezonska razpoloženjska motnja ali »zimska depresija.
Zimsko spanje ali hibernacija je stanje telesne neaktivnosti nekaterih živih bitij, za katerega je značilno znižanje frekvence srčnega utripa in telesne temperature, upočasnitev presnovnih procesov in zmanjšana spolna aktivnost, v času, ko so življenjski pogoji zaradi mraza, teme in pomanjkanja hrane manj ugodni in je treba varčevati z energijo. Biokemijski, fiziološki in vedenjski procesi v živih bitjih se prilagajajo zunanjim vplivom glede na 24-urni dnevno-nočni ali cirkadiani ritem, kar imenujemo notranja biološka ura. Če naša biološka ura, ki se nahaja v majhnem območju možganov, imenovanem hipotalamus, deluje dobro, pomembni življenjski procesi potekajo prilagojeno, a nemoteno, kljub spreminjajočim se zunanjim pogojem. Dolgotrajno pomanjkanje svetlobe v zimskih mesecih pa naj bi pri nekaterih ljudeh lahko zmotilo delovanje biološke ure in povzročilo neravnovesje v delovanju živčnih prenašalcev in hormonov, kot sta serotonin, ki vpliva na razpoloženje, in melatonin, ki vpliva na ritem spanja in budnosti.
Sezonska razpoloženjska motnja ali »zimska depresija«
Točni vzroki za pojav sezonske razpoloženjske motnje (v nadaljevanju skrajšano – SRM), ki naj bi se pojavljala pri približno petih odstotkih populacije, za zdaj še niso bili dokazani. Dejavniki, ki naj bi prispevali k nastanku motnje, so moteno delovanje biološke ure ter neravnovesje v ravneh serotonina in melatonina zaradi pomanjkanja svetlobe pozimi. SRM je pogosteje diagnosticirana pri ženskah kot pri moških in pogosteje pri mlajših kot pri starejših odraslih. K nastanku so posebno nagnjeni ljudje, ki so že sicer družinsko obremenjeni z motnjami razpoloženja in ki živijo v območjih, ki so bolj oddaljena od ekvatorja. SRM sicer razvrščamo med atipične depresije, saj se simptomi nekoliko razlikujejo od simptomov, značilnih za tipično depresijo. Značilni so zmanjšanje nabitosti z energijo, povečana potreba po spanju, prenajedanje, pridobivanje telesne teže in hlepenje po hrani, bogati z ogljikovimi hidrati. Za postavitev diagnoze se morajo simptomi, ki pomembno zmanjšujejo učinkovitost vsakodnevnega funkcioniranja, značilno pojaviti jeseni ali v začetku zime in popolnoma izzveneti spomladi vsaj dve zaporedni leti. Diagnoze SRM ne postavljamo v primeru, da so na pojav simptomatike očitno vplivali drugi (psihosocialni) dejavniki, kot so na primer vsakoletna nezaposlenost v zimskem času, in prav tako ne pri ljudeh, pri katerih so bile ugotovljene epizode depresije tudi v drugih letnih časih.
Zdravljenje sezonske razpoloženjske motnje
Čeprav mehanizmi nastanka SRM še niso bili natančno pojasnjeni, ugotovljeno klinično pomembno motnjo dandanes lahko uspešno zdravimo s pomočjo zdravil in psihoterapije, predvsem pa s svetlobno terapijo. Od zdravil največkrat uporabljamo antidepresive s poživljajočim učinkom, kot je na primer bupropion. Zdravilo je priporočljivo začeti jemati že nekaj tednov pred predvidenim pojavom simptomatike, saj se učinki zdravljenja pokažejo z zamikom. Psihoterapevtske intervence so usmerjene v učenje konstruktivnih načinov za obvladovanje simptomov in preprečevanje dodatnih zapletov, kot so izogibajoče vedenje, težave v medosebnih odnosih in bolezni odvisnosti. Pri vračanju energije so učinkovite tehnike sproščanja in komplementarne metode zdravljenja – redna telesna aktivnost na prostem, čuječnost, meditacija in joga.
Svetlobna terapija
V zadnjih letih se uveljavlja prepričanje, da je svetlobna terapija najbolj učinkovita nefarmakološka oblika zdravljenja SRM in jo uporabljamo tudi pri zdravljenju nekaterih drugih psihičnih motenj, kot so nesezonske razpoloženjske motnje, motnje razpoloženja ob menstruaciji, bulimija, motnja pozornosti in druge. Za zdravljenje so na tržišču dostopne posebne lučke, ki posnemajo sončno svetlobo in jih uporabljamo predvsem ob jutranjem prebujanju. Pomembno je, da ob uporabi upoštevamo navodila zdravnika in uporabljamo izključno certificirane naprave, ki so varne in zdravju neškodljive, saj prepuščajo minimalno količino škodljivih UV žarkov. Standardni terapevtski odmerek je zdravljenje z 10.000 luksi 20–30 minut na dan, ki se ga individualno prilagaja glede na naravo težav. Stranski učinki zdravljenja so zanemarljivi in se pojavljajo predvsem ob začetku zdravljenja in pozneje spontano izzvenijo. Lahko se pojavijo povečana razdražljivost, slabosti in glavoboli ter pretirano povišano razpoloženje. Pred uporabo je treba opraviti okulistični pregled, saj uporaba svetlobne terapije pri ljudeh, ki imajo nekatere z očmi povezane bolezni, ni bila zadostno raziskana.
Sezonska razpoloženjska motnja in vitamin D
V strokovni literaturi je opisanih veliko dokazov, da so pri ljudeh s SRM in z drugimi razpoloženjskimi ter kognitivnimi motnjami večkrat kot pri zdravih ljudeh ugotavljali znižane vrednosti vitamina D. Vitamin D je pomemben hormon, ki ga v telo vnašamo s hrano in se tvori v telesu ob izpostavljenosti sončni svetlobi. Sicer je pomemben za delovanje imunskega sistema ter pri tvorbi kostnine in zob, so pa receptorje za vitamin D našli tudi v možganih. Udeležen naj bi bil v procesih razvoja in obnavljanja možganov. Raziskave, v katerih so pri pacientih s SRM in z drugimi razpoloženjskimi motnjami vitamin D nadomeščali s pripravki, pa niso pokazale zanesljivega izboljšanja simptomov depresije.
Povzamemo lahko, da simptomi SRM v svojem bistvu zelo sovpadajo s fiziološkimi spremembami, ki se značilno dogajajo ob hibernaciji živih bitij. Iz zgodovinskih zapisov o življenjskih navadah naših prednikov, ki so živeli v sozvočju z naravo, brez vplivov umetne svetlobe, lahko razberemo, da je bil zimski čas, bolj kot dandanes, namenjen počitku ob ognjišču in uživanju pridelane hrane ter pripravi na novo sezono obdelovanja zemlje. SRM lahko tako danes vidimo kot evolucijski ostanek hibernacije pri ljudeh, ki nam v času, ko je v sodobni družbi pričakovano, da smo enako aktivni in storilni skozi vse leto, povzroča težave. Na tem mestu se poraja vprašanje, kakšne so dolgoročne posledice umetnega spodbujanja človekove aktivnosti skozi vse leto na človeški organizem in v kolikšni meri na stres, ki ga občutimo ob pomanjkanju energije in pridobivanju kilogramov pozimi, vplivajo prepričanja in trendi v sodobni družbi. Za konec se zdi pomembno poudariti, da vsaka zimska otožnost ne pomeni SRM in da pogosto zastopano zimsko otožnost v večini primerov lahko vnaprej preprečimo sami, z redno telesno aktivnostjo na prostem in zmerno izpostavljenostjo soncu.
Doktor svetuje:
- Za učinkovito preprečevanje sezonskih razpoloženjskih težav:
- Poskrbite, da bo vaše okolje bolj sončno in svetlejše. Odprite žaluzije, obrežite veje dreves, ki zastirajo sončno svetlobo, ali v svoj dom dodajte strešna okna.
- Pojdi ven na sprehod in se zadržite na soncu, najbolje dopoldne.
- Redno telovadite.
- Ob ugotovljeni SRM se držite načrta zdravljenja in upoštevajte navodila zdravnika.
- Poskrbite zase. Privoščite si dovolj časa za nočni počitek, morda ga telo v zimskem času potrebuje več. Izbirajte zdravo prehrano ter ne iščite olajšanja v drogah in alkoholu.
- Družite se z ljudmi, ki jih imate radi, in si, če le zmorete, privoščite počitnice v toplih krajih.
Julija Kržišnik, dr. med., specialistka psihiatrije
