Imunski sistem
Imunski sistem je eden od obrambnih mehanizmov telesa, ki telo varuje pred tujimi in škodljivimi snovmi iz okolja ter boleznimi. Varuje nas pred infekcijskimi povzročitelji bolezni – virusi, bakterijami, paraziti in glivami, ter preprečuje vrsto drugih bolezni, do neke mere tudi raka.
Poleg imunskega sistema so za zaščito organizma pomembni ogibanje okužbam in škodljivcem iz okolja, splošno stanje organizma (primerna prehranjenost in telesna kondicija), odsotnost motenj v delovanju vseh organskih sistemov ter primerno delovanje naravnih pregrad (kože in sluznic prebavil, dihal, sečil in rodil), ki povzročiteljem bolezni preprečujejo vstop v telo.
Imunski sistem sestavljajo imunske celice (bele krvničke ali levkociti), ki niso zbrane v enem organu. Gre za kompleksen sistem, v katerem imajo organi in tkiva, kot so priželjc, kostni mozeg, limfne žleze, bezgavke, jetra, vranica, sluznice dihal, prebavila, sečila, rodila ter drugi, vsak svojo vlogo pri zorenju imunskih celic.
Vsaka nova snov, ki se pojavi v telesu in je imunski sistem ne prepozna kot telesu lastno, aktivira imunski sistem. Ta novo snov prepozna kot tujo in jo uniči. Telesu tujo snov, ki povzroči imunski odziv, imenujemo antigen. Imunski sistem lahko na primer uniči mikrobe ali rakasto celico, ko prepozna antigene na njihovi površini. Po drugi strani imunski sistem prepozna telesu nenevarne snovi in telesu lastne snovi ter jih tolerira, kar imenujemo imunska toleranca.
Imunski sistem lahko razdelimo na prirojeno in pridobljeno imunost. Prirojeno imunost predstavljajo različne celice (nevtrofilci, eozinofilci, bazofilci, monociti, mastociti, makrofagi in še nekatere), ki so v skoraj vseh delih telesa. Te celice imajo na svoji površini in v svoji notranjosti posebne receptorje, s katerimi prepoznajo tuje snovi iz okolja (antigene), ki vdrejo v organizem in bi lahko bile škodljive.
Po prepoznavi jih fagocitirajo (pogoltnejo), uničijo in sprožijo vrsto procesov, s katerimi organizem zavarujejo pred nadaljnjim vdorom škodljivosti. Te celice prepoznajo antigene, čeprav v preteklosti z njimi še niso prišle v stik, zato govorimo o prirojeni imunosti. Še pomembnejša pa je njihova vloga pri spodbujanju sistema pridobljene imunosti.
Glavne celice pridobljene imunosti so limfociti. Limfociti prepoznajo antigen, kadar jim jih na svoji površini predstavijo celice prirojenega imunskega sistema, kar sproži delitev in aktivacijo limfocitov. Limfocite delimo v limfocite B in limfocite T. Limfociti B proizvajajo protitelesa, molekule, ki se vežejo na antigen in opozorijo imunske celice, da jih je treba odstraniti. Limfociti T imajo vlogo pri reakcijah celične imunosti in usmerjajo imunski odziv.
Glavna značilnost limfocitov je specifičnost, saj vsak limfocit prepozna le enega ali nekaj zelo podobnih antigenov. Poglavitna značilnost pridobljene imunosti je imunski spomin. Ko se imunski sistem sreča z določenim antigenom, ostane v telesu povečano število limfocitov, ki so ta antigen ob ponovnem srečanju sposobni prepoznati. To so spominske celice. Ob ponovnem srečanju z istim antigenom bo v večini primerov obrambna imunska reakcija hitrejša in učinkovitejša. Na tem principu temelji učinkovitost cepljenja proti nekaterim okužbam.
Delovanje imunskega sistema določa približno tisoč genov in je natančno nadzorovano. Hude okvare imunskega sistema so v večini primerov prirojene (genske). Največkrat, vendar ne nujno, nastopijo že v otroštvu. Okvare imunskega sistema lahko povzročijo tudi ne- Imunski sistem Imunski sistem je eden od obrambnih mehanizmov telesa, ki telo varuje pred tujimi in škodljivimi snovmi iz okolja ter boleznimi. Varuje nas pred infekcijskimi povzročitelji bolezni – virusi, bakterijami, paraziti in glivami, ter preprečuje vrsto drugih bolezni, do neke mere tudi raka.
Andreja Švagelj, dr. med. spec. druž. med. katere bolezni, kot sta na primer levkemija in aids, in močna zdravila, na primer citostatiki in kortikosteroidi. Imunski sistem slabijo tudi škodljivi vplivi okolja in prevelike ter ponavljajoče se psihične obremenitve. Imunski sistem se v takih primerih sčasoma začne napačno odzivati na okužbe in škodljivce iz okolja, manj varuje pred nastankom bolezni in v skrajnem primeru lahko celo sam povzroči bolezni.
Pojavijo se lahko bolezni, kot so alergije (neustrezen imunski odziv na antigene iz hrane ali okolja), kronične vnetne črevesne bolezni (neustrezen imunski odziv na normalne črevesne bakterije) ali avtoimunske bolezni (imunski sistem prepozna nekatere lastne celice organizma kot tuje).
Doktor svetuje
- Imunski sistem si krepite z uravnoteženo in polnovredno prehrano, redno telesno vadbo in zadostnim spanjem (sedem do osem ur na noč)
- Ogibajte se čezmernemu uživanju alkohola, kave in črnih čajev ter kajenju.
- Ponavljajoče se stresne situacije lahko zelo slabo vplivajo na imunski sistem, zato se jih naučite obvladati.
Andreja Švagelj, dr. med. spec. druž. med.
