Helicobacter pylori – bakterija, ki živi na sluznici želodca

Kaj je Helicobacter pylori

Helicobacter pylori je gram negativna spiralna bakterija. Na enem koncu ima do šest bičkov, ki ji omogočajo premikanje. Z encimom ureazo nevtralizira kislost v svojem neposrednem okolju, kar ji omogoča preživetje v kislem okolju želodca. Bakterijo Helicobacter pylori so odkrili v želodčni sluznici, v poškodovani sluznici ustne votline, v zobnih oblogah, slini in celo v blatu.

Kako se prenaša

Način prenosa okužbe ni popolnoma pojasnjen. Verjetno se prenaša s človeka na človeka predvsem z umazanimi rokami, lahko pa tudi s slino.
Pogostost okužbe je večja v državah s slabšimi socialno-higienskimi razmerami. V slabih razmerah je tveganje za prenos okužbe veliko večje. V razvijajočih se predelih sveta se ljudje pogosto okužijo že v otroštvu, v razvitih državah pa je okužba pogostejša v odrasli dobi.

Katere bolezni so povezane z okužbo s to bakterijo

Bakterija Helicobacter pylori povzroča vnetje želodčne sluznice ter razjede v želodcu in dvanajstniku, ima pa tudi pomembno vlogo pri razvoju nekaterih vrst želodčnega raka. Večina okuženih nima posebnih simptomov. Baketrija Helicobacter pylori ima pomembno vlogo pri kožni bolezni rozacei.

Kateri so najpogostejši simptomi okužbe

Najpogostejši simptom je bolečina v zgornjem delu trebuha, nekateri bolniki pa se pritožujejo tudi zaradi zgage, občutka napihnjenosti in slabosti. Pri razjedi se lahko pojavi krvavitev, kar se kaže kot črno blato.

Kako odkrivamo okužbo

Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori odkrivamo z invazivnimi in neinvazivnimi preiskavami. Pri invazivnih metodah z endoskopom pregledamo zgornji del prebavil in odvzamemo košček želodčne sluznice. Ta vzorec želodčne sluznice lahko že takoj po endoskopskem pregledu testiramo, da potrdimo ali izključimo okužbo. Bakterijo Helicobacter pylori lahko odkrijemo tudi po pregledu koščka sluznice pod mikroskopom ali razrastu bakterije Helicobacter pylori iz koščka v posebnih gojiščih.

Z neinvazivnimi metodami odkrivamo okužbo v izdihanem zraku. Bakterijo oziroma delce bakterije lahko določamo tudi v blatu.

Kako zdravimo okužbo s to bakterijo

Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori zdravimo s trotirno terapijo. Priporočeno je štirinajstdnevno zdravljenje z zdravilom, ki zavira izločanje želodčne kisline, in z dvema antibiotikoma. Uspeh zdravljenja preverjamo z urea dihalnim testom ali testom blata na antigen HP.

V primeru neuspešnega zdravljenja (odpornost bakterij proti določenim antibiotikom) lahko terapijo ponovimo. Izbor antibiotikov je pogosto odvisen od dodatnih mikrobioloških preiskav.

Urea dihalni test

Bakterija Helicobacter pylori izloča encim ureazo, ki razgrajuje na želodčni sluznici prisotno sečnino na ogljikov dioksid in amoniak. Ta reakcija omogoča bakteriji, da s pomočjo izločenega amoniaka zmanjša kislost svoje okolice in lažje preživi.
Bistvo preiskave je, da preiskovalec popije tekočino z z izotopom 13C označeno sečnino, ki jo bakterije razgradijo na 13C označeni ogljikov dioksid in amonijak. Nastali 13C označeni ogljikov dioksid preiskovanec izloči in ga lahko zaznamo in izmerimo v izdihanem zraku.

Kako in kdaj uporabimo urea dihalni test

Preiskavo se lahko opravi najmanj 4 tedne po končanem zdravljenju z antibiotiki in najmanj dva tedna po končanem zdravljenju z zaviralci protonske črpalke, saj lahko omenjena zdravila vplivajo na rezultate preiskave.

Pred preiskavo morate biti tešči vsaj 6 ur, zato je najbolje, da se preiskavo opravi zjutraj. Če menite, da tega ne bi zmogli, če ste sladkorni bolnik ali če imate kakršne koli težave s prebavili ali motnje presnove, se posvetujte z zdravnikom.

Jurij Bednarik, dr. med., spec. internist, gastroenterolog

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram