Flebološki pregled in ultrazvok ven spodnjih okončin
Flebološki pregled je namenjen bolnikom, ki imajo težave s krčnimi žilami oziroma varicami. Pogosto se za takšen pregled odločijo tudi bolniki, ki imajo utrujene noge, nepojasnjene bolečine v spodnjih okončinah, opažajo otekanje spodnjih okončin ali pa vidne žilice oziroma celo spremembe na koži goleni.
Ker je lahko vzrokov za tovrstne težave več, je potreben natančen pregled. Zdravnik flebolog diagnozo kronične venske bolezni postavi s kliničnim pregledom, pomaga pa si tudi s preiskavami, ki natančneje pojasnijo stadij bolezni in so pogosto ključne za izbiro najustreznejšega načina zdravljenja.
Flebološki pregled obsega natančen pogovor z bolnikom o njegovih težavah in morebitnih dejavnikih tveganja ter vzrokih za nastanek kronične venske bolezni. Klinično bolnika običajno pregledamo stoje, saj so takrat vene najbolj polne in zato najbolj vidne. Poleg ven ocenimo še arterijsko prekrvitev spodnjih okončin, morebitno oteklino in pa kožne spremembe. V napredovalih stopnjah kronične venske bolezni namreč pride tudi do sprememb na koži, kot so na primer hiperpigmentacije (temno obarvana koža) ali vnetne spremembe. Del flebološkega pregleda je običajno tudi preiskava z ročnim doplerskim ultrazvočnim aparatom, s katero orientacijsko ocenimo kompetentnost venskih zaklopk v dimljah.
Glede na simptome in znake venske bolezni flebološki pregled pogosto dopolnimo z dupleksno ultrazvočno preiskavo ven, ki nam poda natančne podatke o anatomiji in morebitnih patoloških spremembah na venah spodnjih okončin. V zadnjem času se jo uporablja vse pogosteje, saj se z njeno pomočjo najlažje in najbolj pravilno odločimo za ustrezen način zdravljenja. Za ultrazvočno preiskavo se odločimo tudi pri nepojasnjenih bolečinah, otekanju in pa pred vsemi invazivnimi posegi na venah.
Ultrazvok nam je v veliko pomoč tudi pri sumu na pojav strdkov tako v povrhnjih kot tudi v globokih venah.
Med vsemi diagnostičnimi metodami je prav dupleksna ultrazvočna preiskava tista, s katero dobimo največ podatkov o venskem sistemu nog in njegovem delovanju. Omogoči nam natančen prikaz vseh ven nog, njihovega poteka in tudi področij povratnega toka krvi. Preiskava je neinvazivna in neboleča. Pacient je med pregledom povrhnjih ven v stoječem položaju z razbremenjeno preiskovano nogo. Preiskava običajno traja 20–30 min. Pri povrhnjih venah ocenimo potek ven, njihovo prehodnost, izmerimo širino in povratni tok. Ocenimo tudi delovanje venskih zaklopk, ki so pri venskem popuščanju okvarjene, zaradi česar kri deloma zateka nazaj navzdol, namesto navzgor. To imenujemo povratni tok ali refluks. Del preiskave venskega sistema spodnjih okončin je tudi pregled globokih ven. S tem ocenimo njihovo prehodnost, stisljivost in morebiten povratni tok. Pregled globokih ven je pomemben predvsem zato, ker z njim lahko izključimo strdke v globokih venah, bolezen, ki se imenuje globoka venska tromboza.
Z ultrazvočno preiskavo pri kronični venski bolezni natančno določimo, katere vene so prizadete, in opredelimo, kakšno je potrebno zdravljenje. Kadar ugotavljamo moteno delovanje venskih zaklopk in prisotnost povratnega toka, pride v poštev operativno zdravljenje. Za manjše varice, široke nekaj milimetrov, pride v poštev zdravljenje s skleroterapijo, medtem ko je najtanjše žilice, teleangiektazije, možno odstraniti z žilnim laserjem, ki deluje prek kože. Ob teh nekoliko bolj invazivnih terapijah pa ne smemo pozabiti na zdravljenje z venoaktivnimi zdravili in kompresijsko zdravljenje, ki ga svetujemo pri vseh stopnjah kronične venske bolezni.
Ultrazvočno preiskavo je mogoče poljubno ponavljati in s tem spremljati morebitno napredovanje bolezni. Po različnih posegih na venah lahko z ultrazvokom preverimo tudi, kakšen je uspeh zdravljenja.
asist. Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med., spec. dermatovenerologije
