Ne bolijo, vendar nas precej skrbijo
Srčno-žilne bolezni so v razvitem svetu eden vodilnih vzrokov smrti in povišano vrednost holesterola (hiperholesterolemijo) prištevamo med najpomembnejše dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki so v Sloveniji leta 2019 povzročile kar 38 odstotkov vseh smrti. Dejavniki tveganja povišanega holesterola, kot so zvišan krvni tlak, zvišane krvne maščobe ali kajenje, ne povzročajo bolečin, ne vplivajo na naš videz in ne zmanjšajo naše telesne zmogljivosti. Zato se ljudje njihove nevarnosti ne zavedamo. Z zavračanjem zdravljenja žal ne uspemo preprečiti razvoja srčno-žilnih bolezni in posledično srčnih infarktov.
Visoke ravni krvnih maščob so lahko povezane s stanji, kot so sladkorna bolezen, družinska hiperholesterolemija, nekatere bolezni ledvic in jeter, nezadostno delovanje ščitnice in pretirano pitje alkohola. Večinoma pa so povezane s prehrano, ki prepogosto vsebuje nezdrave količine nasičenih maščob in transmaščob. Na raven holesterola lahko pozitivno vplivajo zdrava in uravnotežena prehrana, telesna aktivnost in zmanjšanje čezmerne telesne mase.
Najbolj brezbrižni so mlajši odrasli
Zvišan holesterol, pri čemer je najpomembnejši »slabi« holesterol LDL, je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, ki so posledica ateroskleroze. Pri aterosklerozi v arterijah nastajajo maščobne obloge, plaki. Postopno se lahko večajo in brazgotinijo, kar omeji pretok krvi skozi žilo. Lahko pa tudi počijo, pri čemer nastane krvni strdek, ki povzroči srčno ali možgansko kap.
Dalj in bolj ko je holesterol LDL zvišan, večja je škoda na žilah. Pri tem so pomembni še drugi dejavniki tveganja, kot so zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, dedna obremenjenost, kajenje in debelost. Če je prisotnih več dejavnikov hkrati, je tveganje za nastanek in napredovanje ateroskleroze večje. Ta napreduje s starostjo, začne pa se lahko že v otroštvu. S presejanjem se odkrije veliko primerov hiperholesterolemije.
Običajno se premalo zavedamo pomena zvišanega holesterola, ki ga pokažejo laboratorijske meritve. Pogosto nas opozorijo šele prvi zapleti, ko je ateroskleroza že v napredovali fazi. Najbolj brezbrižni glede vrednosti holesterola in zdravljenja so mlajši odrasli, kar izhaja iz prepričanja, da odsotnost bolečine pomeni tudi odsotnost bolezni oziroma odsotnost nevarnosti za njen razvoj. Običajno gre za moške in ženske v najbolj ustvarjalnem obdobju, ki ne opazijo, da ima dan le 24 ur in da jim vsak dan zmanjka nekaj minut zase, za svoje telo, za svoje zdravje.
Diagnostika
Popolna preiskava lipidnega profila je merjenje ravni celokupnega holesterola, holesterola LDL, holesterola HDL in trigliceridov. Rezultati študij so pokazali, da je za preprečevanje bolezni srca in ožilja primarnega pomena zmanjšanje ravni holesterola LDL (pogosto imenovanega tudi »slabi« holesterol).
Ena od nalog holesterola HDL (imenovanega tudi »dobri« holesterol) je, da odstranjuje holesterol iz različnih tkiv, tudi iz žilne stene, ter ga prenaša nazaj v jetra. Zaradi tega je visoka raven holesterola HDL povezana z nižjo stopnjo tveganja za bolezni srca. Nezdrav življenjski slog in prekomerna telesna teža sta glavna vzroka za povišano raven trigliceridov. Zvišani trigliceridi v krvi pa so lahko znak drugih bolezenskih stanj, vključno s sladkorno boleznijo, hipotiroidizmom in genetskimi motnjami.
Če je bila ob zadnjem merjenju vrednost krvnih maščob ustrezna, bi si morali raven krvnih maščob kontrolirati vsakih pet let. Če je bila zvečana, pa pogosteje. Pogostejše kontrole so potrebne tudi pri vseh, ki že imajo enega ali več dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Kako pogoste naj bodo te kontrole, bo presodil osebni zdravnik. Ciljne vrednosti krvnih maščob za zdravega človeka so:
- Skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l
- Holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l
- Trigliceridi: manj kot 1,7 mmol/l
- Holesterol HDL: več kot 1 mmol/l pri moških in več kot 1,3 mmol/l pri ženskah
Enaka vrednost holesterola LDL (npr. 3,5 mmol/l) je za telesno aktivnega 40-letnika neugodna, za 60-letno sladkorno bolnico z zvišanim tlakom ogrožajoča, za 52-letnika, ki je že prebolel srčni infarkt, pa nesprejemljiva. Zapleteno ocenjevanje ogroženosti ter individualni pristop k slehernemu posamezniku zahtevata posvet z zdravnikom, ki po pogovoru in tehtni presoji oceni, kakšno je tveganje in kateri ukrepi so najprimernejši.
Prvi korak je seveda zavedanje – poznavanje svojih vrednosti slabega holesterola ter možnosti, ki jih imamo za njegovo obvladovanje. Glede na stopnjo ogroženosti, ki vam jo določi zdravnik, je vaš ciljni holesterol:
- majhna ogroženost: ciljna vrednost LDL holesterola < 3 mmol/l;
- zmerna ogroženost: ciljna vrednost LDL holesterola < 2,6 mmol/l;
- velika ogroženost: ciljna vrednost LDL holesterola < 1,8 mmol/l;
- zelo velika ogroženost: ciljna vrednost LDL holesterola < 1,4 mmol/l.
Zdravljenje
V raziskavah so dokazali, da z 1-odstotnim zmanjšanjem vsebnosti holesterola v krvi za 2,5 odstotka zmanjšamo verjetnost za pojav srčnega infarkta.
Pogoj za ustrezno znižanje maščob v krvi je ustrezen življenjski slog, ki mora vključevati zdrav prehranski vzorec in tudi redno telesno dejavnost. Če s tema ukrepoma ne uspemo zadostno znižati maščob v krvi, uporabimo še zdravila.
Prehrana
Številne raziskave so pokazale, da sta sredozemska prehrana in sredozemski način življenja najustreznejša, saj sta energijski vnos in poraba uravnotežena. Za to prehrano je značilno, da vsebuje veliko zelenjave in s tem vlaknin, od maščob pa se uporablja večinoma le oljčno olje.
Takšna hrana je sestavljena tako, da z maščobami pridobimo okoli 35 odstotkov energije (od tega le približno 10 odstotkov iz nasičenih maščob, trans maščob pa sploh ne vsebuje), iz beljakovin okoli 20 odstotkov, preostalo pa iz sestavljenih ogljikovih hidratov. Vsakodnevno bi morali zaužiti tudi vsaj okoli 40 g vlaknin. Zanimivo je, da je takšna prehrana dokaj podobna tako imenovani paleo dieti in je tako najbliže prehrani, ki jo je človek uporabljal skozi tisočletja in se ji je tudi genetsko prilagodil.
Pri obvladovanju kombinirane dislipidemije (nenormalnost v sestavi krvnih lipidov: zvišana vrednost LDL in trigliceridov ter znižana vrednost HDL) je uravnotežena sredozemska prehrana ključnega pomena in brez nje praktično ni mogoče ustrezno obvladati dislipidemije, saj tudi zdravila brez ustrezne prehrane niso zadostno učinkovita.
Za kombinirano dislipidemijo je značilno tudi, da dietni prekrški, kot je denimo obrok s preobiljem enostavnih ogljikovih hidratov (denimo špageti), ali pa energijsko gosta in obilna prehrana (ob raznih praznovanjih in obletnicah, ko se mize šibijo od suhomesnih izdelkov, cvrtega mesa, praženega krompirja, slaščic …) povzročijo izrazito iztirjenje maščob v krvi, neredko s skrajnimi porasti trigliceridov in holesterola.
Če se takemu preobilju hrane pridruži še preobilje alkohola, to lahko sproži akutno vnetje trebušne slinavke. Kar 10 odstotkov akutnih vnetij trebušne slinavke je posledica tovrstnih »veselih« dogodkov.
Telesna dejavnost
Redna telesna dejavnost pomembno prispeva k obvladovanju zvišanih trigliceridov. Priporočeno je vsaj 30 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti na dan (sprehod, delo na vrtu, ples …), seveda pa je koristno, če je telesne dejavnosti več in je bolj intenzivna. Koristno je tudi, če se pri telesni dejavnosti povežejo vaje za moč, gibljivost in tudi vzdržljivost.
S kombinacijo zmanjšanega dnevnega energijskega vnosa s hrano in intenzivnejše aerobne telesne dejavnosti lahko učinkovito zmanjšamo telesno težo in jo nato tudi vzdržujemo. Neredko se zgodi, da se raven maščob v krvi uredi, če prekomerno prehranjeni oziroma debeli shujšajo.
Zdravila
Če z zdravim življenjskim slogom ne uspemo zadostno znižati ravni trigliceridov, si pomagamo z zdravili. Če sta sočasno zvišani ravni holesterola in trigliceridov, so na prvem mestu zdravila iz skupine statinov. Kadar pa je kljub ustreznim nefarmakološkim ukrepom še vedno zvišana le raven trigliceridov, je smiselno uporabiti fenofibrat ali visok odmerek maščobnih kislin omega 3 (2–3 g).
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, ki imajo zelo pogosto sočasno zvišano raven holesterola in trigliceridov ter znižano raven zaščitnega holesterola HDL (dislipidemija), je smiselna kombinacija statina in fenofibrata. Pri teh bolnikih so namreč prisotni še posebno nevarni majhni in bolj gosti ter aterogeni delci LDL, katerih količino fenofibrat učinkovito zniža, zviša pa zaščitni holesterol HDL.
Takšna kombinacija je smiselna tudi pri genetsko povzročeni družinski kombinirani dislipidemiji, saj tam nefarmakološki ukrepi pogosto ne zadoščajo. Danes lahko z najmočnejšimi statini, kot je rosuvastatin v največjem odmerku, dosežemo tudi do 60-odstotno znižanje holesterola. Prav tako je vse več dokazov za učinkovitost novejših zdravil, ezetimiba in zaviralcev PCSK-9.
Praviloma je treba zdravila za zniževanje holesterola jemati do konca življenja. Zdravljenje pa ni uspešno, če jih jemljemo občasno ali le krajše obdobje. Zdravila so še učinkovitejša, če upoštevamo tudi priporočila o zdravem načinu življenja.
Velika večina statine prenaša brez neželenih učinkov, tako da ni pomembnih razlogov za prekinitev zdravljenja. Prenehanje jemanja statinov pomembno poveča tveganje za srčno-žilne dogodke in posledično smrt. Kdor razmišlja o prenehanju zdravljenja, se mora pred tem obvezno posvetovati z zdravnikom, sicer lahko zelo ogrozi svoje zdravje.
Zaključek
Pomembno je čim zgodnejše odkrivanje ljudi z zvišanim holesterolom, še posebej bolj ogroženih, saj lahko tako preprečimo številne srčno-žilne zaplete. V ospredju ukrepanja je zdrav življenjski slog z uravnoteženo prehrano in rednim jemanjem zdravil, če je to potrebno.
dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine
