Polovica ljudi, starejših od petdeset let, ima vsaj enkrat v življenju težave s hemoroidi. Spremembe v sodobnem načinu življenja vplivajo na pojav hemoroidov v vse nižjih starostnih obdobjih. Pri ženskah pa so hemoroidi povečini povezani z nosečnostjo in porodom.
Ena izmed zelo pogostih in nadležnih obolenj je driska (diareja). Definirana je kot odvajanje mehkejšega ali tekočega blata več kot trikrat dnevno. Posebno zdravljenje večinoma ni potrebno, saj je bolezen samoomejujoča in navadno spontano izzveni v treh do sedmih dneh.
Veliko ljudi se srečuje z občutkom suhosti očesa, nekateri pa s pretiranim solzenjem, a temu ne namenijo dovolj pozornosti. Solze so v očesu nepogrešljive, saj vlažijo površino očesa, prehranjujejo oko in ga varujejo pred tujki.
Prebivalstvo naše države se tako kot drugod v razvitem zahodnem svetu stara in vse več je degenerativnih obolenj sklepov in hrbtenice. Zahteve in pričakovanja ljudi po bolj kakovostnem življenju tudi v starosti pa so vse večji. Tako je vstavitev umetnega sklepa, totalna artroplastika, v ortopediji trenutno med najbolj zanimivimi in hitro razvijajočimi se področji.
Koleno je največji in zelo kompleksen sklep, v katerem so v stiku stegnenica, golenica in pogačica. Posebnost kolena je majhna stična površina med stegnenico in golenico.
S stresno urinsko inkontinenco se sooča približno tretjina žensk, s starostjo pa se stanje slabša, kar pomembno vpliva na kakovost življenja. Vzrok uhajanja urina je v slabosti podpornega tkiva sečnice in spremenjene lege sečnice. Slabost tkiva je lahko genetsko pogojena, lahko pa je tudi posledica porodov, dvigovanja bremen in čezmerne telesne teže.
Srčno-žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja. Med najpomembnejše bolezni srca in žilja sodijo zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), koronarna bolezen
Prvi obisk oziroma prvi pregled pri zobozdravniku je priporočljiv ob začetku izraščanja mlečnih zob, kar pomeni nekje v starosti šestih mesecev do enega leta.
Vedno več ljudi teče, kolesari, plava ali hodi v hribe, ob nič kaj poletnih temperaturah pa so se letos nekateri tudi prej spomnili, da prihaja smučarska sezona – vsekakor veliko najrazličnejših možnosti za rekreacijo na eni strani, a tudi za neprijetne poškodbe na drugi. Prva preventiva poškodb je v predhodni pripravi telesa, pravi dr. Mojca Amon, športna fiziologinja, ki deluje v sklopu svojega Centra športne terapije in prehrane Motionfit.si.
Prof. dr. Marjan Zaletel se je za poklic zdravnika odločil v zadnjih letih gimnazije. »Oče je bil zdravnik, zato sem se zavedal, da je opravljanje tega poklica včasih težko in odgovorno, a da ima tudi svetlo stran. Bil sem pripravljen tudi na zahteven študij medicine, saj je pred menoj ta študij končala moja sestra. Moram reči, da mi je bil zato poklic zdravnika blizu in sem ga do neke mere poznal. Verjetno je bilo to odločilno za moj vpis na Medicinsko fakulteto.«
