Večina športnih aktivnosti se spomladi in poleti preseli iz dvoran v naravo. Svež zrak, zadosten odmerek vitamina D in druženje so razlogi, da imamo radi poletje. S prihodom močnejšega sonca in visokih temperatur postane telesna aktivnost poseben izziv. Poleg hitrejše fizične utrujenosti nam zlasti ob vročih in vlažnih dneh grozijo dehidracija, možnost pregretja (vročinska kap) in sončarica.
Večina teh zdravstvenih težav je manjših, le v petih odstotkih primerov je potrebna zdravniška pomoč in le v enem odstotku primerov je potreben sprejem v bolnišnico. Vodilni vzrok obolevnosti med popotniki je driska, sledijo ji dihalne in druge okužbe, piki insektov ter nesreče.
Počitnice, dopusti, prosti dnevi, ko glavi privoščimo malo počitka, ki nam da novih moči in pravšnjo mero notranjega zagona za nove delovne, družinske, poslovne in študijske izzive, so pred nami. Nanje čakamo z velikimi pričakovanji, nemalokrat pa se v dopustniške dni podamo preutrujeni, saj želimo pred tem dokončati vse obveznosti.
Kaj je zdrava prehrana? Tema, o kateri se vsako leto napiše nešteto knjig, ki na podlagi novih spoznanj spremenijo ali vsaj zatresejo naše prej znane resnice. To je hkrati najtežje vprašanje za vse, ki si želijo spremeniti svoje življenje na bolje. Zakaj? Ker pogovor o hrani hitro postane osebna bitka. Kolikor je ljudi na svetu, toliko je prepričanj o tem, kaj in kako bi morali jesti, da bomo zdravo in dolgo živeli.
Čeprav smo vse leto čakali, da na soncu napolnimo baterije, pregrejemo kosti in odklopimo misli, nam lahko poletna vročina pokvari užitek in nas pošteno utrudi. Spopadanje z visokimi temperaturami bo še napornejše v vlažnih dneh. Sposobnost oddajanja toplote je namreč odvisna od razlike med temperaturo okolice in telesa ter od vlažnosti zraka.
Po več mesecih omejitvenih ukrepov zaradi epidemije koronavirusa (sars-cov-2) bomo ob upoštevanju nekaterih priporočil in omejitev spet lahko potovali. Z vsemi priporočljivimi preventivnimi zdravstvenimi ukrepi, upoštevanjem priporočil in omejitev ter ustrezno pripravljeno potovalno lekarno bomo na poti vsekakor bolj varni, brezskrbni, pa tudi v primeru zdravstvenih težav nam bo lažje poskrbeti zase in za svoje sopotnike.
Asistent dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., specialist nevrologije, vodja Centra za multiplo sklerozo, Nevrološka klinika UKC Ljubljana, je edini medicinec v družini. Sam pravi, da je bil vedno naravoslovec po duši. Po koncu gimnazije je iskal študij, ki bi bil uporaben, koristen, na neki način tudi humanističen, čeprav trdi, da je v njem le malo družboslovnega. Alternativa je bila fizika, ampak potem so pretehtali vsebina in koristnost študija ter način dela. Izbral je medicino.
Konoplja je ena najstarejših rastlin, ki jih je gojil človek, izvira iz osrednje Azije. Prvi zapisi o njeni uporabi v medicinske namene so zabeleženi v Kitajski farmakopeji, in sicer za zdravljenje menstrualnih težav, putike, revmatizma in zaprtja. Muslimanski zdravniki so jo v srednjem veku navedli kot zdravilo zoper slabost in bruhanje, epilepsijo, vnetja, bolečino in vročino. Kasneje se je hitro razširila po vsem svetu. Do leta 1977 je bila Jugoslavija celo ena največjih proizvajalk konoplje v Evropi.
Povprečna življenjska doba človeka se je skozi različna zgodovinska obdobja spreminjala. Tako so neandertalci živeli približno 20 let, v bronasti dobi 19 let, v stari Grčiji 28 let, v srednjeveški Angliji 33 let …
Spanje je fiziološki proces, ki je biološko nujno potreben za naše normalno delovanje. Pomanjkanje spanja se kratkoročno pokaže s pomanjkanjem energije, razdražljivostjo, slabšim spominom in delovno učinkovitostjo. Dolgoročni učinki neprespanosti vodijo v tesnobo, depresijo, psihoze, debelost, sladkorno bolezen, zmanjšano imunsko odpornost in celo nekatere vrste raka.
