Večina športnih aktivnosti se spomladi in poleti preseli iz dvoran v naravo. Svež zrak, zadosten odmerek vitamina D in druženje so razlogi, da imamo radi poletje. S prihodom močnejšega sonca in visokih temperatur postane telesna aktivnost poseben izziv. Poleg hitrejše fizične utrujenosti nam zlasti ob vročih in vlažnih dneh grozijo dehidracija, možnost pregretja (vročinska kap) in sončarica.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je raven telesne aktivnosti v razvitem svetu v zadnjih letih močno upadla. Večina ljudi po 25. letu se ne udeleži več nobenega športa.
Ste že kdaj nosili polno vrečko živil iz trgovine ali manjši nahrbtnik v hribe? Le slabih pet dodatnih kilogramov je bilo lahko razlog, da so vas prav kmalu začeli boleti ramena, noge in hrbet. Večina se nas zato izogiba nošenju nepotrebnih bremen. Ste kdaj pomislili, da bi bila ta odvečna teža na vas samih? Ste prepričani, da ne nosite preveč?
Stanje povišane ravni maščob v krvi (hiperlipidemija) je povezano z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Različni maščobni delci različno vplivajo na potek ateroskleroze (poapnevanja žil), zato je dobro poznati njihovo funkcijo, dejavnike tveganja, posledice bolezni in se seznaniti z možnostmi zdravljenja
Spomnite se, kako ste se kot otrok lahko spustili v dir, preskakovali ovire, dvigovali ali metali stvari in vas naslednji dan ni nič bolelo. Z leti bo ta pojav, na žalost, vse redkejši. Mišice in vezi postanejo namreč bolj toge.
Letos je večina ozavestila pomembnost telesne aktivnosti in gibanja na prostem. Začutili smo neustavljivo željo, da se ponovno povežemo z naravo. Svež zrak, zadosten odmerek vitamina D, druženje, zdravje in dobra volja so le nekatere pridobitve, zaradi katerih bomo vztrajali pri športu.
Življenjska doba ljudi se je v zadnjem tisočletju močno podaljšala. Zanimiv podatek pri tem je, da večine uspeha ne gre pripisati napredku medicine, čeprav ta ni zanemarljiv. Kar tri četrtine doprinosa k temu gre namreč na račun boljših bivalnih pogojev, kakovostne prehrane in čiste vode. V nekaterih razvitih deželah se že nakazuje obrnjena tendenca. Zaradi preobilice nekakovostne hrane in premalo gibanja opažamo posledice na zdravju. Življenjska doba ljudi se celo skrajšuje. Debelost, kardiovaskularne bolezni in depresija jemljejo svoj davek. Tudi morebitne epidemije virusnih bolezni napadejo najprej tiste z slabšo imunostjo.
Za tiste, ki jih še nekaj dni loči do maratona, smo pripravili nasvete glede opreme, prehrane, regeneracije in nenazadnje psihične priprave na dan tekme. Čeprav drži, da vas bodo noge prinesle na cilj, bo vseeno glava tista, ki vas bo gnala naprej. Zato smo za konec povzeli še nekaj motivacijskih nasvetov, da vas opremimo z vsem, kar boste potrebovali.
Tek je v svoji najzahtevnejši obliki (maraton) zaradi skrajnih naporov in dolgotrajnosti obremenitve izreden podvig za telo in duha. Da bi dosegli sladko zadoščenje, ki vas čaka, ko prečkate ciljno črto, je treba v priprave vložiti veliko truda in časa. Znano je, da se večina udeležencev nanj pripravlja 12–20 tednov. Če letos tudi vi razmišljate v tej smeri, so naslednje vrstice namenjene prav vam.
Večina športnih aktivnosti se spomladi in poleti preseli iz dvoran v naravo. Svež zrak, zadosten odmerek vitamina D in druženje so razlogi, da imamo radi poletje. S prihodom močnejšega sonca in visokih temperatur postane telesna aktivnost poseben izziv. Poleg hitrejše fizične utrujenosti nam zlasti ob vročih in vlažnih dneh grozijo dehidracija, možnost pregretja (vročinska kap) in sončarica. Vlaga v zraku namreč preprečuje potenje in s tem primerno ohlajanje telesa. Prihajajoči dnevi nam sicer ponujajo več časa, ki ga lahko preživimo v naravi, vendar se moramo v izogib nevšečnostim zavedati tudi nevarnosti.
