
Pomen in zapleten proces diagnostike
V širšem pomenu besede je medicinska diagnostika proces odkrivanja narave in vzroka bolezni oziroma bolezenskih stanj.

V širšem pomenu besede je medicinska diagnostika proces odkrivanja narave in vzroka bolezni oziroma bolezenskih stanj.

»Bolečina v sklepu je simptom neke bolezni ali poškodbe. Bolijo lahko različne strukture sklepa – pokostnica, sklepna ovojnica, vezi ali mišice, a ljudje težavo označijo glede na lokacijo telesa in ne njen vzrok. Takih pritožb je zato v ambulanti splošnega zdravnika veliko,« je na začetku pogovora povedala Maja Miklič, dr. med., spec. družinske medicine.

Rak debelega črevesa in danke je ozdravljiva bolezen, vendar le, če je odkrita dovolj zgodaj. Pri mnogih jo žal ugotovimo prepozno. Takrat je bolezensko dogajanje večinoma že izraženo z bližnjimi oziroma oddaljenimi zasevki, kar pomembno zmanjša uspešnost zdravljenja in preživetje.

Po štiridesetem letu so potrebni pregledi pri specialistu oftalmologu. Glavkom namreč velikokrat odkrijemo slučajno, ko bolnik pride na pregled zaradi predpisanih prvih očal, s pomočjo katerih naj bi spet lahko bral časopis, ali zaradi težav s suhimi očmi. Velikokrat bolniki napačno mislijo, da slabo vidijo le zaradi starosti, zato bolezni, ki je že napredovala, ne pripišejo ustreznega pomena.

Ideja, da bo zdravnica, je dozorela tik pred koncem srednje šole, ko je bilo treba oddati prijavnico za fakulteto. Dr. Liljana Mervic te odločitve nikoli ni obžalovala in če bi ponovno izbirala, bi se odločila enako. Prepričana je, da je poklic kljub negativnemu odnosu do zdravnikov, ki v tem času vlada v javnosti, zagotovo eden najlepših. »Je zahteven in odgovoren, po drugi strani pa je vložen trud povrnjen v obliki zadoščenja, da si za sočloveka storil nekaj dobrega. Zelo rada pomagam ljudem.«

Pri zobozdravniku se pogosto soočimo z vprašanjem, ali se odločiti za kovinsko ali belo zalivko. Vodilo so nam videz, cena in nasvet zobozdravnika.

Seneni nahod je ena najpogostejših alergijskih bolezni, saj ima tovrstne težave vsaj petina ali celo četrtina ljudi. Najpogosteje se prvič izrazi v najstniških letih, pogosto pri ljudeh, ki imajo sorodnike z alergijskimi boleznimi.

Rak prostate je postal v zadnjih letih najpogostejši rak pri moških tudi v Sloveniji. Po številu obolelih na leto je prehitel tako kožnega raka kot raka na črevesju. S starostjo se odstotek obolelih občutno povečuje.

Rak dojk je bolezen žensk. Stokrat pogostejši je pri ženskah, a v enem odstotku zbolijo tudi moški. V Sloveniji za njim zboli povprečno 10 do 15 moških na leto.

Začetki plastične kirurgije segajo daleč v zgodovino. Približno 600 let pred našim štetjem so lončarji v Indiji kožo in podkožje s čela prestavili na nos in tehniko kasneje poimenovali »indijski reženj«. V Evropi je bila aktivna grškorimska šola, katere dosežki so zamrli v srednjem veku. Ponovno zanimanje za rekonstrukcijo so iz Indije prenesli Perzijci, in sicer v Italijo v času renesanse. Tam je Gaspare Tagliacozzi leta 1597 prvi opisal vezani reženj z nadlakti za rekonstrukcijo nosu. Delo plastičnih kirurgov je opredelil s pomembnima stavkoma: »Mi popravljamo in učvrstimo dele telesa, ki nam jih je narava dala in usoda vzela. Namen našega dela ni ugajati očem, temveč vlivanje upanja bolnikom in pomoč njihovim dušam.«