Dedni dejavniki, pridružene bolezni in življenjski slog najbolj vplivajo na tveganje za kožnega raka. Letošnje sporočilo dermatologov v želji po zmanjšanju števila obolelih in umrlih zaradi kožnega raka je usmerjeno v življenjski slog, povezan z izpostavljanjem soncu. Na dedne dejavnike in pridružene bolezni ne moremo vplivati, z odgovornim obnašanjem na soncu pa lahko poskrbimo, da bo »UV-kilometrina« čim manjša.
Periferna arterijska bolezen (PAB) je pogosta, zahrbtna in nevarna bolezen, ki največkrat prizadene arterije spodnjih udov. Povzroči jo napredovala ateroskleroza, ki prizadete arterije postopno oži in jih lahko nazadnje povsem zamaši.
Kronična venska bolezen prizadene velik del populacije v zahodnem svetu in pomeni veliko breme za bolnika in družbo. Nastane zaradi motenj v venskem obtoku nog. Venska kri v nogah zaradi neučinkovitosti venskih zaklopk zastaja, tlak v venskem sistemu nog je povečan, vene se razširijo in še več njihovih zaklopk postane neučinkovitih.
Pri otrocih in mladostnikih je kronična venska bolezen redka, ima jo približno 20 odstotkov ljudi, starih 35 let, in kar polovica ljudi, starih več kot šestdeset let. Venska kri se iz nog navzgor proti srcu vrača pasivno, predvsem s pomočjo krčenja mišic meč, ki žile od zunaj stisnejo in potisnejo kri navzgor.
Seboroična keratoza (lat. Keratosis seborrhoica) ali starostna bradavica, kot jo pogovorno imenujemo, je najpogostejša med številnimi kožnimi tvorbami, ki s procesom staranja nastajajo na koži. Gre za benigni, to je nenevarni kožni tumor, ki zraste iz zgornje plasti kože.
Brez sonca življenja na Zemlji ne bi bilo. Njegovi žarki na človeka v mnogih pogledih delujejo blagodejno, ker dobro vplivajo na psihično počutje, poleg tega pa v koži omogočajo nastajanje za življenje pomembnega vitamina D. Vendar sončna svetloba ne prinaša le koristi, saj naši koži pretirano izpostavljanje soncu škodi.
Bradavice so pogosta, a nenevarna virusna okužba kože ali sluznic, ki jo povzroča humani papiloma virus (HPV). Obstaja več kot sto različnih tipov tega virusa in le nekateri so povezani z nastankom bradavic.
Melanom je rak, ki nastane iz pigmentnih kožnih celic melanocitov. Te skrbijo za tvorbo rjavega kožnega pigmenta melanina, ki kožo obarva, njegova naloga pa je zaščita kože pred ultravijoličnimi žarki sonca. Ti žarki vplivajo tudi na nastanek melanoma. Ta rak nenadzorovano raste in ima izredno sposobnost zasevanja v oddaljena tkiva in organe, kar je usodno
Ideja, da bo zdravnica, je dozorela tik pred koncem srednje šole, ko je bilo treba oddati prijavnico za fakulteto. Dr. Liljana Mervic te odločitve nikoli ni obžalovala in če bi ponovno izbirala, bi se odločila enako. Prepričana je, da je poklic kljub negativnemu odnosu do zdravnikov, ki v tem času vlada v javnosti, zagotovo eden najlepših. »Je zahteven in odgovoren, po drugi strani pa je vložen trud povrnjen v obliki zadoščenja, da si za sočloveka storil nekaj dobrega. Zelo rada pomagam ljudem.«
