Redki so srečneži med nami, ki ne poznajo tiste nadležne – pekoče in stiskajoče, lahko krčevite bolečine v žlički … Akutno, po določeni in očitno neprimerni hrani ali pijači, tudi zaradi določenih zdravil ali kronično, predvsem ob stresu in podobno.
Spanje je fiziološki proces, ki je biološko nujno potreben za naše normalno delovanje. Pomanjkanje spanja se kratkoročno pokaže s pomanjkanjem energije, razdražljivostjo, slabšim spominom in delovno učinkovitostjo. Dolgoročni učinki neprespanosti vodijo v tesnobo, depresijo, psihoze, debelost, sladkorno bolezen, zmanjšano imunsko odpornost in celo nekatere vrste raka.
September je mesec, ko fizioterapevti zaznamujemo svetovni dan fizioterapije – vsako leto
8. septembra. Letošnja osrednja tema je posvečena osteoartrozi, bolezni, ki spada med najbolj razširjene kronične degenerativne bolezni sklepov.
Malokatera tema tako polarizira družbo, kot jo v zadnjem času cepljenje. Zakaj je tako? Opravek imamo z okužbo, ki je za leto in pol posredno ali neposredno tako rekoč ustavila svet. Proti realnim pričakovanjem smo izredno hitro dobili odlična in izjemno učinkovita cepiva. Zato je razumnemu človeku težko doumeti in še težje sprejeti vse te silne javne polemike in nasprotovanja. Vsak dan imam številne pogovore, tako s cepljenimi somišljeniki kot tistimi, ki ne vedo, kaj storiti, in tistimi, ki ne verjamejo stroki. Po izkušnjah lahko rečem, da so slednji v manjšini.
Prof. dr. Samo Zver, specialist hematologije in interne medicine ter predstojnik hematološkega oddelka UKC Ljubljana. Pred tem je bil na istem oddelku vodja enote za presaditev krvotvornih matičnih celic, hkrati pa je tudi profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Srčno popuščanje, zastojna srčna odpoved ali kongestivna srčna odpoved so sopomenke za stanje zmanjšane črpalne sposobnosti srca, ki je pogosto zadnja stopnja napredovanja številnih bolezni srca in ožilja. To so žilne bolezni, srčni infarkt, arterijska hipertenzija, bolezni srčnih zaklopk in vnetja srčne mišice. Veliko k obolevnosti pripomorejo način življenja ter z njim povezan stres, neredna in neustrezna prehrana, pomanjkanje gibanja ter različne razvade. Običajno nas srce dalj časa opozarja na pešanje z opozorilnimi znaki, še preden pride do nevarnega srčno-žilnega dogodka z zastojem srca, ko je pogosto prepozno.
Bolezni, s katerimi se srečujemo starši majhnih otrok, so v veliki večini nalezljive. Otroci še nimajo zgrajenega obrambnega mehanizma, zato »poberejo« tako rekoč vsak virus ali vsako bakterijo, ki jim prekriža pot. Otroci so virusom in bakterijam zaradi svoje narave ter zadrževanja v vrtcih in šoli ter na otroških igriščih v družbi sovrstnikov tudi bolj izpostavljeni.
Možganska kap (MK), ki je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen, je zelo resen akutni bolezenski pojav, ki ga povzroči nenadna motnja pri oskrbi možganov s krvjo, kar jih lahko poškoduje. Prav tako je eden vodilnih vzrokov za dolgotrajno in pogosto težko invalidnost. Je tudi pomemben vzrok kognitivnega upada. Zato pomeni tako za družbo kot za družino veliko materialno in psihično breme. V Sloveniji se v zadnjih letih zaradi MK zdravi okoli 4400 prebivalcev na leto, okoli tretjina jih umre, polovica preživelih pa ostane hujše telesno okvarjena.
Prihaja jesen in z njo sezona prehladov ter drugih okužb dihal. Kar ne bi bilo nič novega ali zaskrbljujočega, če nas letos ne bi presenetil covid-19. Zaradi neznanega poteka nove bolezni, nepredvidljivega širjenja virusa, vprašljivega uspeha zdravljenja in neobstoja cepiva smo bili podvrženi edini znani in učinkoviti metodi preprečevanja širjenja okužbe – izolaciji.
Spomnite se, kako ste se kot otrok lahko spustili v dir, preskakovali ovire, dvigovali ali metali stvari in vas naslednji dan ni nič bolelo. Z leti bo ta pojav, na žalost, vse redkejši. Mišice in vezi postanejo namreč bolj toge.
