V telesu zdravega človeka se nahaja tudi železo. Gledano količinsko za kakšna dva, tri žeblje. Polovica vsega železa se nahaja v obliki hemoglobina, rdečega pigmenta v krvi, ki prenaša kisik iz pljuč v tkiva. Železo je pomembno tudi za prenašanju elektronov, pomembno vlogo pa ima pri obrambni sposobnosti organizma. Zaradi slednjega zmanjšana količina železa v krvi privede do slabe odpornosti na okužbe.
Lahko gre za zgago, zelo pogosto težavo, s katero se več kot polovica ljudi sooči vsaj enkrat na leto. Kako si lahko ob njenem pojavu pomagamo sami in kako jo lahko preprečimo?
Človeški možgani so eden najbolj skrivnostnih organov našega telesa. Znanstveniki jim že od nekdaj posvečajo veliko pozornosti, vendar njihovega delovanja še zdaj ne poznamo v celoti. Možgane sestavlja na milijarde živčnih celic, ki so zadolžene za različna opravila. Nekatere sodelujejo pri mišljenju, učenju in pomnjenju, druge pri orientaciji in čutnih zaznavah. Procesirajo in skladiščijo informacije ter komunicirajo z drugimi celicami, vse to pa zahteva popolno koordinacijo ter ogromne količine energije in kisika.
Prostata je moška spolna žleza, ki se nahaja pod mehurjem in obdaja predel med mehurjem in sečnico. Izloča tekočino, ki zagotavlja hranila in primerno okolje za preživetje spermijev. Dokler je vse v redu, moški niti ne ve, da jo ima. Če pa se pojavijo bolezni te žleze, ga težave kaj hitro pripeljejo k zdravniku. Kakšne težave pa so lahko povezane s prostato?
Pojem življenjski ali vedenjski slog lahko opredelimo kot za posameznika značilen način življenja, ki ga določa skupina izrazitih obnašanj, predvsem pa ga označujejo način prehranjevanja, uživanje alkohola, kajenje, telesna aktivnost, obvladovanje stresa, higiena spanja, vplivanje dejavnikov iz okolja (hrup, svetloba) pa tudi skrb za ustno higieno, cepljenja in podobno. Ob vedenju, da so vnetne revmatske bolezni imunsko pogojene bolezni, ki se razvijejo ob sozvočju različnih dogodkov in interakcij med organizmom in okoljem, je seveda logičen razmislek o vplivu življenjskega sloga na pojavnost, zdravljenje in potek revmatske bolezni.
Ljudje imamo že ob rojstvu prirojeno ljubezen do sladkega. To je edini okus, na katerega se ni treba privaditi – všečen je že prvič! Evolucijsko je bilo namreč smiselno s čim manj napora pridobiti čim več energije. Uživanje zrelih sadežev, bogatih s sladkorjem, je posameznika večplastno nagradilo. Poleg rezerve energije se je ob zaužitju sproščal še hormon sreče. Nekatere študije so celo dokazale, da lahko uživanje sladkorja zmanjša zaznavanje bolečine. To je torej nekakšen tolažilni mehanizem, ki ga lahko hitro zlorabimo.
Ali imate pogosto občutek napihnjenosti, diarejo, krče, občutek zbadanja v trebuhu? Bodite pozorni, če je to neprijetno dogajanje morda povezano z uživanjem mleka in mlečnih izdelkov, saj je rešitev za tovrstne boleče in neprijetne težave povsem preprosta. Številni namreč slabo prenašajo mleko in ena pogostih presnovnih motenj je laktozna intoleranca. Zaradi pomanjkanja encima laktaza se lahko pojavijo neprijetni krči v trebuhu, napenjanje, driska in slabost. Simptome lahko olajšamo na različne načine, predvsem s prehrano.
Pojem »telemedicina« se je začel pojavljati že konec prejšnjega tisočletja in skupaj z razvojem računalniške in telefonske opreme je v zadnjih letih ponekod že zavzel svoje mesto v zdravstveni stroki. Gre za izvajanje nekaterih zdravstvenih storitev na daljavo, največkrat v obliki videoklicev, telefonskih klicev ali elektronskih sporočil, prek katerih lahko zdravstveni strokovnjaki uporabnikom pomagajo z navodili in nasveti.
V zadnjih prispevkih smo obširno govorili o zdravju in imunskem sistemu, zato le na kratko ponovimo osnove in se pretežno posvetimo tistim dejavnikom, na katere lahko vplivamo sami.
Izredni profesor dr. Tomaž Kocjan, dr. med., specialist internist endokrinolog, je vodja Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana ter učitelj na Katedri za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Pravi, da neke prav izrazite želje po študiju medicine sicer v otroštvu ni imel, so ga pa že v osnovni in pozneje v srednji šoli bolj zanimali naravoslovni predmeti. Na koncu se je odločal med kemijo, njegov oče je bil namreč kemik in raziskovalec, in medicino. Prav zato je na informativni dan obiskal obe fakulteti, za kemijo in medicino. Slednja je nanj naredila bistveno boljši vtis. Takrat so bili še sprejemni izpiti. Ko jih je opravil, je šel na služenje vojaškega roka, saj so šli takrat v vojsko mladi po končani srednji šoli.
