
Nostradamus
Revija z zdravstveno vsebino se nekako ne more opravičljivo izogniti aktualni tematiki. V mislih imam seveda virus SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19.

Revija z zdravstveno vsebino se nekako ne more opravičljivo izogniti aktualni tematiki. V mislih imam seveda virus SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19.

Zanesljivih podatkov o tem, koliko ljudi trpi zaradi bolečih sklepov, nimamo. Podatki o pogostosti so precej različni med posameznimi državami, predvsem zaradi različnih meril postavljanja posameznih diagnoz. Iz podatkov razvitih držav, kjer je zaradi daljše življenjske dobe pogostost starostnih sklepnih težav bistveno večja – pa tudi podatki so zaradi enostavnega dostopa do zdravnika številčnejši –, v grobem velja, da ima približno vsak deseti prebivalec osteoartritis, vsak stoti protin oziroma putiko in vsak dvestoti revmatoidni artritis.

Praznična hrana nas je nekoliko obtežila, zato je prav, da telo malo razbremenimo.

Letošnja medijska »zvezda« med okužbami je brez dvoma ebola. Gre za bolezen, ki jo povzroča virus ebole iz družine t.i. hemoragičnih mrzlic. Hemoragične mrzlice povzroča precej pestra družina virusov. Mišjo mrzlico, ki jo poznamo tudi pri nas, povzročajo hantavirusi. Prenašajo jo glodalci in niti ni tako zelo redka; leta 2012 je na primer pri nas zbolelo več kot 100 ljudi. Bolezen poteka v blažji obliki, umrljivosti praktično ni. Hujšo obliko z visoko umrljivostjo povzroča Marburg virus, ki je bližnji sorodnik ebole in je leta 1967 velik preplah naredil tudi v Beogradu.

Azijske jajčne testenine imenovati »kitajski mie rezanci«, kot to radi storijo nekateri proizvajalci, je neumnost; kitajsko jed iz omenjenih rezancev namreč Zahodnjaki imenujejo chow mein, indonezijska različica pa se imenuje mie goreng in je praviloma pikantna. Oboje dobesedno pomeni »ocvrti rezanci«. Jed je enostavna in hitro pripravljena; uporabimo lahko tisto, kar pač imamo v hladilniku.

Tradicionalna kuhinja običajno ni zelo zdrava (ker ni povsem po sodobnih prehranskih načelih), ampak za praznike je treba storiti tudi kakšen prehranski prekršek, drugače niso prazniki.

Infekcijsko bolezen ptic in sesalcev, ki jo poznamo pod skupnim imenom gripa, povzroča red virusov RNA (virusi influence) iz družine Orthomyxoviridae. Virusi te družine zelo hitro mutirajo, zato se vsako leto ponavljajo novi sevi virusov. Gre za kapljično infekcijo, prenosljivo z aerosoli in dotikom z okuženimi predmeti.

Priljubljena jed, ki si jo marsikdo privošči zunaj, v lokalu. Zakaj ne bi poskusili priprave doma? Hitro pripravljen obrok, ki ne vsebuje mesa, je silno okusen, enostaven, primeren tudi za obiske.

Večina priboljškov zaradi svoje sestave po prehranskih načelih spada med »dietne prekrške«. Vendar, prosto po besedah manj znanega angleškega pesnika Williama Cowperja: »Prekrški so začimba življenja.« Vsakdo si sem ter tja sme privoščiti kakšen prehranski prekršek. Umetnost je v tem, da je prekrškov številčno gledano malo, ter da so količinsko majhni. Če bi bili pogosti, namreč ne bi mogli govoriti o prekrških, temveč o slabi navadi; če bi bili (pre) veliki, pa bi bili škodljivi. Prehranski prekrški so večinoma močnih in značilnih okusov, zato seveda niso prav vsakomur enako všeč. Tokratni recept je skrajno enostaven za pripravo in izjemno okusen, vendar ne bo po godu tistim, ki ne marajo morske hrane.
Poleti so solate vsekakor odlična izbira za glavni obrok, saj delujejo osvežilno. Kombinacij je nešteto, omejene so samo z domišljijo in okusom. Za osnovo mešanih solat se odlično obnesejo testenine ali riž. Odlične so tudi kot lahek obrok (na primer za večerjo, v tem primeru seveda potrebujemo nekaj manjšo količino).