Pomlad je čas, ko se narava prebuja, mi pa uživamo v vse toplejšem vremenu. Za nekatere je to žal spet tisto obdobje v letu, ko se začenjajo nevšečnosti, kot so nenehno pekoče oči, zamašen nos, srbenje, kihanje. Alergije so žal čedalje pogostejše, vendar to ne pomeni, da težav ni mogoče vsaj omiliti.
Kožni rak, ki ga odkrijemo in zdravimo zgodaj, je ozdravljiv. K njegovemu zgodnjemu odkrivanju pomembno prispeva ozaveščenost in samopregledovanje kože ter obisk zdravnika, če opazimo sumljivo kožno znamenje. Če ga odkrijemo v zgodnji fazi, je za ozdravitev potrebna le preprosta operacija, s katero ga v celoti izrežemo.
»Živite in se učite – naučite se živeti« je slogan letošnje preventivne kampanje Euromelanoma, ki se ji Združenje slovenskih dermatovenerologov pridružuje že sedemnajsto leto po vrsti. Namen kampanje je ozaveščanje o kožnem raku in škodljivih posledicah izpostavljanja soncu.
V telesu po žilah kroži kri, ki prehranjuje vse celice in organe v telesu. V krvi so rdeče krvničke, ki skrbijo za prenos kisika in s tem energije po telesu. Zelo pomembno vlogo pri nastanku rdečih krvničk in hemoglobina imajo železo, vitamin B12 in folati. V rdečih krvničkah ali eritrocitih, ki so najštevilnejše celice v krvnem obtoku, je prisotnih veliko molekul hemoglobina, ki vsebujejo hem z atomom železa. V pljučih se kisik veže na železo v hemoglobinu znotraj eritrocitov in nato potuje po telesu do vseh organov. Če je eritrocitov premalo, če so premajhni ali pa vsebujejo premalo hemoglobina, je oskrba organov s kisikom okrnjena.
Ščitnica je endokrina žleza (žleza z notranjim izločanjem), lokalizirana v sprednjem delu vratu in igra ključno vlogo pri ravnovesju telesa in telesnih funkcij. Njena vloga, ki temelji na proizvodnji in sproščanju ščitničnih hormonov T3 (trijodotironin) in T4 (tiroksin), vpliva na uravnavanje metabolizma, na rast in razvoj ter na delovanje številnih telesnih sistemov, vključno s srčnožilnim (npr. motnje srčnega ritma), živčnomišičnim (npr. demenca) in reproduktivnim sistemom (npr. neplodnost).
Prihod pomladi prinaša številne radosti, vendar se mnogi v tem času spopadajo s spomladansko utrujenostjo, ki se lahko kaže v obliki zaspanosti, glavobolov in pomanjkanja energije. Kako se torej boriti proti tej sezonski malodušnosti? Odgovor je preprost in dostopen: redna telesna aktivnost.
S prihodom zime mnogi težko vzdržujemo fizično pripravljenost, ki smo jo pridobili v toplejšem delu leta. V mrzlih in kratkih dneh se nam je pogosto lažje zlekniti pred televizor ali pod toplo odejo, kot aktivno preživeti čas v naravi. V kolikor ste bili v dvomih ali vam lahko vadba v hladnem vremenu izboljša zdravje in počutje, je odgovor pritrdilen. Seveda, pod pogojem, da jo izvajamo pravilno ter v skladu s priporočili.
Našli smo krajšo predstavitev o vas, kjer omenjate, da prihajate iz Kumanovega, Republike Makedonije. Nam lahko poveste kaj več o odraščanju v tem kraju in kakšen vpliv je imelo to okolje na vaše življenje in uspešno kariero v medicini?
Z zimo in mrazom vedno pride tudi večje število različnih obolenj dihal in tudi letošnja zima je prinesla nov val okužb, tako s koronavirusom, gripo, RSV in kupom drugih virusov.
Smo v obdobju, ko smo hitro pozabili na začetke COVIDa. Zaradi prekuženosti in precepljenosti relativno malo ljudi ob drugem, tretjem ali četrtem stiku z virusom pride v bolnišnico. Zato večina misli, da je COVID sedaj manj nevaren, ne polni več bolnišnic, tudi v medijih in s strani politike se o njem govori minimalno in tako je tudi senzibilizacija javnosti manjša. Vendar je treba vzeti v obzir, da imeti prehlad dvakrat na leto ni enako, kot imeti covid-19 dvakrat na leto.
