Bolezni, ki jih prenašajo klopi

Klopi živijo pri nas praktično povsod in smo pred njimi varni tako rekoč le v gorah. Živijo namreč v gozdni podrasti in travi, do 600 m nadmorske višine, včasih pa tudi višje (vse do 1600 m nadmorske višine). Kadar so zime mile in pomladi vlažne, se njihova možnost preživetja poveča in ostanejo tudi dalj časa aktivni. Nevarnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, tako traja od februarja do novembra. Ponekod, denimo na nekaterih prisojnih pobočjih v Sloveniji, pa nismo varni niti pozimi.

Klopi imajo posebne žleze z izvodilom ob ustih, ki izločajo slino, v kateri so encimi, zaviralci strjevanja krvi in imunskega odziva ter blag anestetik. Zato ugriz klopa ne boli in ga lahko zgrešite. Najpogosteje se pritrdijo na lasišče, ušesa, pregibe komolčnega in kolenskega sklepa, dlani in stopala. Zato bi bilo prav, da si po vsakem sprehodu v naravi pregledate kožo.

Klopi pri nas prenašajo tri vrste bolezni:

  • lajmsko boreliozo,
  • klopni meningoencefalitis,
  • humano granulocitno anaplazmozo.

Z enim samim ugrizom lahko klop prenese naenkrat več povzročiteljev bolezni. Ob pravilni odstranitvi klopa in v primeru, da se ne pojavijo bolezenski znaki, obisk pri zdravniku ni potreben.

Lajmska borelioza

SIMPTOMI IN ZNAKI: Značilen bolezenski znak na koži je okrogel rdeč izpuščaj. Ta je pravilne oblike in se iz dneva v dan širi. Od tod tudi ime »potujoča rdečina« ali latinsko erythema migrans (EM). Pojavi se lahko tudi šele po nekaj dneh ali tednih. Nastane iz prvotne rdečine na mestu ugriza. Manjša lokalna reakcija na ugriz je le posledica blagega alergijskega odziva na slino klopa. Za značilno spremembo EM štejemo premer rdečine, ki je večji kot 5 cm, traja več kot 1 teden in centralno bledi. Izpuščaj je praviloma neboleč, lahko pa je nekoliko toplejši in blago občutljiv na otip. Razvije se približno pri 80 % okuženih. Pri nekaterih okuženih lahko izpuščaj izostane. Okužbo v tem primeru dokazujemo s serologijo (dokazom protiteles), ki pa bo pozitivna šele po 3–4 tednih. Prvi izpuščaj morda spregledamo, a se lahko pojavijo še drugi, ki pa so na drugih mestih na telesu. Pri polovici okuženih in nezdravljenih se po nekaj tednih ali mesecih lahko pojavi prizadetost živčevja (CŽS in pareza obraznega živca), srca (motnje ritma, vnetje srčne mišice), sklepov, kože (atrofični dermatitis) in oči (vnetja). Zgodnja prizadetost živčevja se kaže s podobnimi simptomi kot pri klopnem meningoencefalitisu (glavobol, otrdelost vratu, bruhanje, prizadetost perifernih živcev – pareza obraznega živca). Za pozni stadij bolezni so značilni nespecifični glavoboli, bolečine, motnje ravnotežja, nespečnost, razdražljivost in motnje koncentracije.

V primeru prizadetosti sklepov je značilno, da se bolečine in vnetja selijo. Večinoma pa so prizadeti veliki sklepi (koleno, kolk, rama).

ZDRAVLJENJE: Ker lajmsko boreliozo povzročijo bakterije, zdravljenje poteka z antibiotiki. Začnemo takoj ob postavitvi diagnoze EM. Antibiotiki so zelo učinkoviti. Zdravimo tudi nosečnice. Ob napredovalih stopnjah bolezni zdravljenje vodi specialist infektolog, bolnik prejme zdravila intravenozno.

Klopni meningoencefalitis

Gre za vnetje možganov in možganskih ovojnic, ki ga povzroča virus. Pri nas je klopni meningoencefalitis endemičen. Po incidenci bolezni je Slovenija na tretjem mestu med evropskimi državami.

Najpogostejši prenašalec je klop Ixodes ricinus. Nosilci virusa so lahko klopi v vseh stadijih razvoja, od larve do odrasle ličinke. Ljudje se lahko okužimo tudi z uživanjem mleka okužene živali, pri laboratorijskem delu in celo s transfuzijo okužene krvi.

SIMPTOMI IN ZNAKI: Običajno klopni meningoencefalitis poteka v dveh stopnjah. V prvi, ki traja en ali dva tedna po ugrizu klopa, se pojavijo gripi podobni znaki: slabo počutje, utrujenost, bolečine v mišicah, glavobol in prebavne motnje. Sledi prost interval od nekaj dni do treh tednov, ko je bolnik povsem brez težav. Nato nastopi druga faza, ki ima tri oblike glede na prizadetost živčevja (vnetje možganskih ovojnic, prizadetost možganskega tkiva, vnetje hrbtenjače).

Za vnetje možganskih ovojnic so značilni glavobol, vročina, slabost, bruhanje in otrdelost vratu, prizadetega pogosto moti svetloba.
Ob hkratni prizadetosti možganskega tkiva se pojavijo tresenje (največkrat prstov, glave in jezika), težave z mišljenjem, različne stopnje motenj zavesti, lahko celo koma. Vnetje hrbtenjače se največkrat pokaže z ohromitvami udov oziroma dihalnih mišic. Vse posledice so lahko trajne, lahko pa tudi po več mesecih izzvenijo. Smrtnost znaša 1–2 odstotka.

ZDRAVLJENJE: Skoraj dve tretjini okužb potekata brez simptomov ali z blagimi. Tudi v primeru hujših težav je zdravljenje le simptomatsko. Preboleli klopni meningitis pušča vseživljenjsko imunost. Velikokrat pa ostanejo posledice, kot so glavobol, depresija, zmanjšana sposobnost koncentracije, ohromitve. Bolnikom svetujemo, da se izogibajo soncu in alkoholnim pijačam.

PREVENTIVA: Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Posebno pozornost moramo nameniti zaščiti otrok. Cepljenje je namenjeno vsem starejšim od enega leta, ki se gibljejo ali živijo na endemičnem območju. Potrebno je cepljenje s tremi odmerki. Zaželeno je, da se opravi že v zimskih mesecih, da je zaščita v glavni sezoni (poleti) popolna. Priporočamo tri odmerke cepiva; drugi odmerek sledi prvemu po 1–3 mesecih, tretji po 6–12 mesecih. Za zamudnike obstaja hitra shema cepljenja, ko v razmiku dveh tednov prejmejo dva odmerka, tretjega pa čez približno eno leto. Zaščita po dveh odmerkih je približno 90-, po treh pa 99-odstotna. Prvo poživitveno cepljenje je po treh in nato po petih letih. Stranski učinki cepljenja so redki in prehodni. Na mestu cepljenja so možni lokalna rdečina in oteklina ter prehodno slabše počutje in vročina, ki minejo v enem dnevu. Vročina je pogostejša pri majhnih otrocih med prvim in drugim letom (10 %). Cepiti se ne smejo osebe z akutno vročinsko boleznijo in osebe s hudo alergijo na jajčne beljakovine. Cepljenja ne priporočamo med nosečnostjo in dojenjem.

Humana granulocitna anaplazmoza

Povzročitelj bolezni je bakterija anaplazme, ki jo prenašajo klopi. Pokaže se kot vročinska bolezen, 5–10 dni po ugrizu klopa. Značilno sta prisotna tudi glavobol in utrujenost. Bolezen je redkejša od klopnega meningoencefalitisa in lahko mine sama. V primeru hujšega poteka bolezni učinkovito pomagajo antibiotiki.

Leave a reply