Ateroskleroza – Vzdrževanje krvožilnega sistema podaljšuje rok uporabe

Ateroskleroza je proces, ki poteka vse življenje. Je kronična, napredujoča bolezen, ki prizadene vse arterije v telesu. Tako kot zarjavijo vodovodne cevi, se z leti poškoduje notranjost žilne stene (intima). Najprej stena žil zadebeli, kar zmanjša njeno sposobnost širjenja, nato pa se pod površino žilne stene lepijo krvne ploščice, vnetne celice, maščobni delci in kalcij, ki s časom zmanjšajo pretok. Stalno vnetje v steni povzroči nastanek žilnega plaka.

Nekoliko poenostavljeno bi naš krvožilni sistem lahko primerjali z vodovodnim sistemom v poslopju. Vsi vemo, kako pomembno je vzdrževanje cevi. Ob morebitni okvari bi lahko zmanjkalo vode, zamašila bi se stranišča in poplavili odtoki. Hiša bi počasi propadla.

Enako velja za naše telo. Dobro vzdrževan krvožilni sistem garantira več let uporabe. Srce v tem primeru deluje kot vodna črpalka, krvne žile pa kot vodovodne cevi.

Arterije služijo prenosu s kisikom in hranilnimi snovmi obogatene krvi, medtem ko se odpadni produkti ter ogljikov dioksid po venah odvajajo do »čistilnih naprav« v
telesu. V jetrih in vranici se kri prečisti, v ledvicah se izločijo vodotopni produkti in višek vode, v pljučih se na novo doda kisik. Čeprav je naloga srca videti najpomembnejša, je tudi srce samo odvisno od žil, ki mu dostavijo vse, kar potrebuje za svoje delovanje.

Kaj je ateroskleroza

Ateroskleroza je proces, ki poteka od rojstva naprej, vendar napreduje zelo počasi. Ob pojavu kliničnih znakov je bolezen običajno že močno napredovala. Plak lahko tudi poči in žilo nenadno popolnoma zamaši. Zamašena žila se lahko pokaže kot srčni infarkt, možganska kap, akutna ishemija noge, odpoved ledvic … Pomanjkanje kisika in hranilnih snovi povzroči nepopravljivo škodo organu. Zamujeno ali nezdravljeno pogosto vodi v izgubo organa oziroma okončine ali celo smrt.

Kateri dejavniki vplivajo na razvoj ateroskleroze

Nekaj je takih na katere nimamo vpliva, medtem ko so drugi posledica naše odločitve o načinu življenja.

Starost, spol in genetika

Starost pusti posledice na vsakem materialu. Stena žil postane z leti manj prožna, kar pomeni, da vso težo krvnega tlaka nosi predvsem notranja plast žile (intima), ki se zato prej okvari. S spolom povezani hormoni (estrogen, testosteron) nas različno dolgo in učinkovito ščitijo pred nastankom bolezni. Povprečno velja, da se tveganje za srčno-žilne bolezni poveča za moške po 45 letu ter za ženske po 55 letu (oziroma z menopavzo). Tudi geni imajo svoj vpliv. Kako srečne karte ste povlekli ob rojstvu, lahko predvidevate, če malo bolje pogledate svoje bližnje sorodnike. Zgodnje srčno-žilne bolezni pri mami, očetu, bratu ali sestri kažejo na verjetnost, da ste podedovali enako dovzetnost za aterosklerozo.

Kajenje

V cigaretnem dimu je prek 1000 strupenih in okoli 90 kancerogenih dejavnikov, ki ob vsakem vdihu vdrejo v pljuča in od tam v naš krvožilni sistem. Nikotin povzroči, da se žile skrčijo, medtem ko ogljikov monoksid prepreči vezavo kisika na rdeče krvničke ter tako zmanjša količino kisika, ki doseže celice. Druge substance direktno ali indirektno poškodujejo intimo. Dolžina kajenja in število pokajenih cigaret na dan sta v neposredni povezavi s povzročeno škodo na žilah in pljučnih mešičkih.

Povišan krvni tlak

Neelastičnost žil, ki se pojavi s starostjo, vodi v vse večje skoke krvnega tlaka. Dolgotrajno povišan tlak obremeni srce. Srčna mišica sprva zadebeli, saj mora potiskati kri proti večjemu uporu, sčasoma pa se utrudi in oslabi. Srce se posledično razširi in ne uspe več enako učinkovito potiskati krvi naprej. Pojavita se hitrejša utrujenost in zadihanost, saj organi ne dobijo dovolj hrane in kisika za svoje delovanje. Z zdravili proti povišanemu krvnemu tlaku skušamo razbremeniti srce ter tako upočasniti njegovo pešanje in aterosklerozo.

Krvne maščobe: Ob okvari notranje plasti žile (intime) se v steni žile nabirajo maščobni delci, ki plavajo v krvi. Ker so maščobe v vodi netopne, se po krvi prenašajo vezane na proteine (kot lipoproteini). To so različno veliki delci z različno vsebnostjo maščob, ki imajo različne naloge. Vse oblike so za življenje nujno potrebne, toda kadar maščobe v krvi presežejo priporočeno mejo, se poveča tveganje za srčno-žilne bolezni.

Holesterol: Je sestavni del celičnih membran in sodeluje pri tvorbi hormonov in vitamina D. Zaužijemo ga s hrano in tvorimo v jetrih. Po krvi se prenaša v obliki različno velikih delcev. Višina celokupnega holesterola naj ne bi presegala 5 mmol/l.

LDL (lipoprotein majhne gostote) ali »slabi holesterol«:

Z njim se prenašata kar dve tretjini holesterola. Povezujemo ga s hitrostjo napredovanja ateroskleroze, saj se odlaga v stenah arterij, zaradi česar te postajajo trše in ožje. Raven LDL naj ne bi presegla 3 mmol/l.

HDL (lipoprotein visoke gostote) ali »dobri holesterol«:

Na svoji poti pobere odvečne maščobe iz žilne stene nazaj v jetra. Tako lahko pravzaprav obrne proces tvorbe žilnega plaka nazaj. Priporočljiva raven HDL je nad 1 mmol/l (ženske nad 1,2mmol/l). Raven HDL lahko povečamo z redno telesno aktivnostjo.

TAG (trigliceridi):

Oblika krvnih maščob, ki skladiščijo neporabljene kalorije v maščevju in organizmu zagotavljajo energijo. Telo jih pridobiva iz hrane in proizvaja v jetrih. V krvi se prenašajo kot VLDL (lipoproteini zelo nizke gostote). Njihov dvig povzročita nepravilna prehrana s presežkom zaužitih kalorij, ogljikovih hidratov in enostavnega sladkorja ter prekomerno uživanje alkohola. Priporočena raven je pod 2 mmol/l.

Prekomerna telesna teža, sladkorna teža, sladkorna bolezen in telesna neaktivnost:

Debelost, neprimerna prehrana in telesna neaktivnost so glavni razlogi za povišane trigliceride in neugodno razmerje med dobrim in slabim holesterolom. Pojavi se inzulinska rezistenca. To je stanje, ko so kljub visoki ravni inzulina receptorji na mišičnih celicah neodzivni, kar ima za posledico dolgotrajno povišan sladkor v krvi. Slednji pripomore k še hitrejši okvari celic v steni žil in tveganje za srčno-žilne bolezni posledično močno naraste. Sladkorne bolnike pri oceni srčno-žilne ogroženosti tako razvrščamo v deset let starejšo kronološko skupino, kot je njihova dejanska biološka starost.

Kako lahko ocenim, kako napredovala je ateroskleroza v mojem telesu?

Ateroskleroza je kronična bolezen, ki več desetletij poteka brez klinično zaznavnih sprememb. Ko enkrat povzroči simptome, je bolezen pogosto že močno napredovala. Simptomi se navadno pojavijo šele, ko je žila zožena že za 70 ali več odstotkov. Bolezen lahko preprečujemo oziroma zaviramo, če jo le odkrijemo dovolj zgodaj.

Aterosklerozo neposredno dokažemo s slikanjem žilja – angiografijo (rtg, CT ali magnetna resonanca). O napredovanju ateroskleroze pa lahko posredno sklepamo, če dokažemo, da je zaradi zožene arterije motena prekrvljenost določenega organa. Možne preiskave za to so denimo obremenitveno testiranje, EKG, UZ srca, scintigrafija srca …

Zaradi sevanja, uporabe kontrasta in možnih zapletov se pri asimptomatskih bolnikih v prvi vrsti odločamo za neinvazivne preiskave.

UZ arterij

S pomočjo ultrazvočnega pregleda tistih arterij, ki so nam lahko dostopne (vratne, dimeljske arterije), enostavno odkrivamo spremembe v sestavi in delovanju arterijske stene. Ocena zadebelitve žilne stene in pretoka skozi njo je odlična presejalna preiskava za odkrivanje zgodnjih in napredovalih oblik ateroskleroze.

Meritve gleženjskega indeksa (GI)

Med enostavnimi, a visoko napovednimi preiskavami je tudi meritev gleženjskega indeksa (GI). To je razmerje med zgornjim krvnim tlakom na gležnju in na nadlahti. Pri zdravi osebi je v ležečem položaju krvni tlak na spodnjih udih enak (ali malo večji) kot na zgornjih udih. Bolezenske spremembe na arterijah spodnjih udov pa gleženjski indeks zmanjšajo. S preiskavo lahko odkrijemo že začetne oblike bolezni, ko bolnik še nima nobenih težav. Potrditev bolezni (GI manj kot 0,9) napoveduje enako razširjeno obliko bolezni na vseh arterijah po telesu. To pomeni, da je bolnik, ki mu potrdimo periferno arterijsko bolezen, zelo ogrožen za druge srčno-žilne bolezni, kot sta denimo srčni infarkt in možganska kap.

Zdravljenje

Srčno-žilno ogroženost opredelimo s tveganjem, da bo posameznik v naslednjih 10 letih utrpel srčni infarkt ali možgansko kap. Če tveganje presega 20 %, govorimo o visoki ogroženosti. Takrat moramo zdrav življenjski slog dopolniti z zdravili za obvladovanje tveganja. Redne meritve popolnega lipidnega profila (holesterola, krvnega sladkorja, krvnega tlaka) in drugih dejavnikov tveganja so osnovno vodilo pri načrtovanju zdravljenja in sledenju uspeha glede spremembe načina življenja. Z rednim jemanjem zdravil, ki zavirajo nastajanje strdkov, z zdravili za zniževanje krvnega tlaka ter z zdravili za zniževanje krvnih maščob lahko zmanjšamo aterosklerotične zaplete za približno polovico. Ob tem sta pomembni doslednost in zavzetost bolnika.

Kaj lahko storimo sami

Omejimo dejavnike tveganja na minimum. Svetujemo dieto z omejitvijo kalorij in uživanjem hranilno bogatih, nepredelanih živil. Poskrbite za zadosten vnos vlaknin (sadja in zelenjave) ter majhno vsebnost transnasičenih maščob (hitra prehrana). Varovalni učinek imajo zlasti nenasičene maščobne kisline (omega 3 in omega 6), zato je najboljši približek tem zahtevam sredozemski tip diete. Ne kadite, omejite vnos soli ter zmerno uživajte alkohol in kavo.

Bistvenega pomena za omejitev srčno-žilne ogroženosti sta vzdrževanje optimalne telesne teže (BMI med 20 in 25 kg/m2) in redna telesna aktivnost. Zaželeno je vsaj pol ure kombinirane zmerne in intenzivne telesne aktivnosti na dan. Če niste dovolj zmogljivi, porazdelite aktivnost v več sklopov. Vsak naj traja vsaj 10 minut skupaj. Postopno dolžino in intenzivnost obremenitve stopnjujte.

 

 

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram