Ali ima imunski sistem letos več dela?
Lanska jesen in letošnja zima sta drugačni. Med nami je nov virus, ki terja visoke davke, take in drugačne. Pred njim se poskušamo karseda učinkovito zaščititi in biti čim bolj pripravljeni na njegov napad.
Imunski sistem ni vsemogočen. Lahko nam zelo pomaga, če se odzove pretirano, pa tudi škoduje. Vsekakor potrebuje našo pomoč. V obliki redne telesne vadbe (če ne morete na Krvavec, pa skočite vsaj na Rožnik, dvakrat zapovrstjo, če je treba), zdrave in uravnotežene prehrane, skrbi za dovolj popite tekočine, skrbi za duševno zdravje, za sproščanje. Velik korak k zdravju je tudi preprečevanje prenosa okužb (ne samo koronavirusa) z maskami, razkuževanjem rok, s samoizolacijo, če zbolimo (tudi če dobimo potrdilo, da smo covid-19 negativni). Nismo vsemogočni, mogoče pa lahko veliko naredimo sami.
Letos so vsako kašljanje, smrkanje, sploh pa vročina deležni velike pozornosti … Kaj pa vsa tista obolenja dihal, ki niso covid19? Je naš imunski sistem bolj na udaru? Ali se zaradi vseh ukrepov, ki se jih bolj ali manj držimo, imunskemu sistemu lažje?
Odgovor gotovo ni enostaven ali enoznačen… Dejstvo je, da imajo ukrepi glede na način prenosa respiratornih virusov (kapljično z izločki dihal) vpliv tudi na vsa druga respiratorna obolenja – nosimo maske, razkužujemo si roke, omejujemo druženja. Dejstvo je tudi, da vsaj večina skrbi za primeren vnos vitamina D (in drugih vitaminov), ki se je dokazano izkazal za pomoč pri prebolevanju covida-19 in po logiki izboljšanja delovanja imunskega sistema tudi drugih obolenj. Res pa je tudi, da smo doma. Da so možnosti rekreacije omejene (in gibanje je pomemben del zdravega telesa ter imunskega sistema), da celotna situacija ne vpliva ravno najugodneje na psiho (ki ima veliko vlogo v delovanju obrambnega sistema) … Naš imunski sistem je tako deležen veliko pomoči, kar nekaj pa je tudi neugodnih vplivov.
Pa ponovimo na hitro o drugih obolenjih, ki nas sicer pestijo poleg zloglasnega covida-19 in imajo lahko podobno klinično sliko.
Najpogostejša okužba dihal je prehlad
Prehlad (skupek blagih simptomov okužbe zgornjih dihal) je najpogostejša okužba, ki prizadene dihala otrok in odraslih, povzročajo jo številni virusi, ki se prenašajo kapljično z nosnim izločkom obolelega ali v izkašljanem zraku, neposredno in posredno prek predmetov ali rok ter po zraku. Teh virusov je res veliko, med njimi pa sta tudi virus gripe in novi covid-19. Prehlad se lahko razvije tudi v kaj več, odvisno od tipa virusa, ki napade naša dihala, in stanja imunskega odziva posameznika. Klinično je na začetku bolezni nemogoče ločiti med tipi virusov, običajno pa se denimo virus gripe hitro razgali, saj gre za hujši potek. Običajno odrasli za prehladom zbolimo 2–4-krat na leto, otroci pa 6–8-krat.
Nekje 1–3 dni po stiku s kužnimi delci, po nekaterih podatkih lahko tudi pozneje, se v primeru novega koronavirusa pojavi prozoren izcedek iz nosu, nos je zamašen, začnemo kihati, suho kašljati, praska in peče ter boli nas v žrelu (faringitis). Lahko se pojavijo tudi povišana telesna temperatura, hripavost, govorjenje skozi nos, pekoč občutek v očeh, bolečine v ušesih, izguba okusa (in voha), glavobol in bolečine v mišicah. Prehlad, tudi v hujši obliki gripe (ne velja pa to, po do zdaj znanih podatkih, za covid-19), traja in mine več ali manj sam od sebe v približno v enem do dveh tednih.
Kako lajšamo težave
Specifičnega zdravila za prehlad niti za druga virusna obolenja dihal ni, lahko pa si težave lajšamo: počitek, zdrava hrana, bogata z vitamini, uživanje zadostnih količin tekočine, zdravila za zbijanje vročine, nosni dekongestivi ob zamašenem nosu (za izboljšanje prehodnosti nosu) ter analgetiki ob glavobolu.
Vsekakor je treba med boleznijo, dokler izločate kapljice z virusi in se počutite slabo, ostati doma, v nekakšni samoizolaciji – to velja za vsa obolenja dihal in je veljalo že pred pojavom pandemije. Le poudarjalo se je to premalo.
Če močno boli žrelo, je oteženo požiranje in so ob tem prisotne tudi vročina z mrzlico, ki je nastala nenadoma, utrujenost, oslabelost, gre zelo verjetno za bakterijsko vnetje žrela oziroma nebnic (tonzil) – angino. V tem primeru pa je potreben antibiotik.
Virusi ali bakterijska okužba?
Virusi nam lahko napadejo tudi glasilke in spodnji del žrela ter grla in povzročijo laringitis. Hripavost, lahko popolna izguba glasu ali pa znižan ton glasu, suh kašelj, bolečine v žrelu so znaki prizadetosti grla oziroma glasilk. Najpomembnejše, kar si moramo zapomniti, je, da prisotnost težkega dihanja in povišana telesna temperatura nakazujeta bakterijsko okužbo, takrat je potrebna nujna obravnava pri zdravniku. V veliki večini pa laringitis povzročajo virusi, tudi tisti, ki povzročajo prehlad, zato so simptomom in znakom laringitisa pogosto pridruženi še znaki prehlada. Zdravljenje je simptomatsko: pomembni so molčanje, počitek, zadosten vnos tekočin ter vitaminov.
Vnetje obnosnih votlin je lahko posledica prehlada ali gripe. Za sinusitisom zbolevajo predvsem odrasli v zimskih mesecih. Tipični znaki so neprehoden nos in izcedek iz njega, ki je lahko prozoren (virus) ali gnojen (bakterija). Lahko so prisotni povišana telesna temperatura, močan glavobol, vezan predvsem na ležeč položaj, kašelj, oteklina vek, močno solzenje, boleče gibanje očesa. Boleč je pritisk na obnosne votline (sinuse). Virusno vnetje zdravimo simptomatsko s počitkom, tekočinami, vitamini, zdravili za nižanje telesne temperature, protibolečinskimi tabletami ter sredstvi za izboljšanje prehodnosti nosu. Bakterijsko pa poleg simptomatske terapije še z antibiotikom.
Okužbe sapnika in manjših dihalnih poti
Če in ko pa se okužba spusti tudi nižje po dihalnih poteh, govorimo o bronhitisu. Gre za okužbo sapnika in manjših dihalnih poti, ki jo v večini primerov povzročijo virusi, le redko pa bakterije. Vodilni znaki so suh dražeč dolgotrajen kašelj (najpogosteje traja 2–3, lahko tudi 8 tednov), nato gnojni izpljunek, bolečine za prsnico, povišana telesna temperatura, občutek težkega dihanja. Nekateri imajo občutek, da jim piska v dihalih. Hujši potek je pri kadilcih ter ljudeh, ki živijo v okoljih z onesnaženim zrakom. Terapija je ponovno le simptomatska, torej počitek, uživanje zadostnih količin tekočin, sredstva proti kašlju zvečer v primeru hudega kašlja ter, če so potrebni, bronhodilatatorji – zdravila, ki širijo dihalne poti in omogočajo lažje dihanje. Antibiotik pa spet le v primeru bakterijske okužbe.
Do dve leti stari otroci in bronhiolitis
Če pride do vnetja najmanjših dihalnih poti, govorimo o bronhiolitisu. Značilen je predvsem za otroke v prvih dveh letih starosti, pojavlja se pozimi in zgodaj spomladi. Najprej so prisotni znaki prehlada s povišano telesno temperaturo, po treh dneh je temperatura normalna, pojavijo pa se kašelj, hitro dihanje z uvlekom mišic prsnega koša in nosnih kril, hitro bitje srca, razdražljivost, zaspanost, izguba apetita, bruhanje, driska. Takega otroka seveda mora videti pediater, ki bo presodil, ali je potrebna bolnišnična obravnava, sicer pa je terapija simptomatska: počitek, tekočine, zdravila za zbijanje temperature.
Pljučnica
Na pljučnico pa moramo pomisliti, ko se pojavijo mrzlica, visoka telesna temperatura, kašelj z gnojnim izpljunkom (v zgodnji fazi lahko tudi krvavim), lahko tudi bolečine v prsnem košu (ob vdihu in kašljanju), hitro dihanje, hiter srčni utrip. Pri pljučnici je uvedba antibiotika nujna.
Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine
