Koža in sonce
Sončna svetloba dokazano pozitivno deluje na naše razpoloženje. Vendar se moramo pri izpostavljanju soncu zavedati tudi negativnih posledic, ki lahko nastopijo hitro ali pa se pokažejo šele po več letih.
Pozitivni učinki sončne svetlobe so že dolgo znani. Pripomore k tvorbi vitamina D v koži, za kar v poletnem času zadostuje že 10–15-minutno izpostavljanje soncu. Poleg tega sonce pozitivno vpliva na razpoloženje, v možganih spodbuja nastanek melatonina.
Sončni žarki imajo poleg vidne in infrardeče svetlobe tudi spekter valovanja, ki mu pravimo ultravijolični žarki. Ti so za našo kožo najnevarnejši. Poznamo žarke UVA, UVB in UVC. Žarki UVC so najbolj uničujoči in na srečo sploh ne dosežejo Zemlje, zato pa nas dosežejo žarki UVA in delno žarki UVB. Sevanje UVA povzroča rjavo pigmentacijo kože in prodira globlje v kožo ter je v veliki meri krivo za staranje kože, medtem ko sevanje UVB povzroča rdečino in opekline. Ultravijolični žarki imajo majhno valovno dolžino precej visoke energije in ko priletijo na našo kožo, lahko prodrejo v globino, in na tej svoji poti naredijo poškodbe. Poškodba je včasih tako velika, da povzroči odmiranje celic. Če odmre več celic, vidimo to kot vnetno reakcijo, ki ji pravimo dermatitis solaris ali sončna opeklina. Opekline lahko nastanejo že po kratkem času izpostavljanja soncu, najbolj izražene pa so po 24 urah. Obsežne opekline spremljajo sistemski znaki, kot so vročina, mrzlica in slabo počutje. Sončne opekline obravnavamo podobno kot vse druge opekline, sploh če so hude. Kožo je treba hladiti, jo namazati s hladilno ali protivnetno kremo in je ne izpostavljati soncu, nanjo lahko nanašamo obkladke s fiziološko raztopino. Svetujemo tudi počitek in uživanje brezalkoholnih pijač. V hujših primerih je najbolje poiskati zdravniško pomoč.
Poškodba kože lahko nastane tudi, kadar je količina UV-žarkov manjša. Poleg opeklin, ki so najpogostejše, poznamo še druge bolezni kože, povzročene ali poslabšane zaradi UV-sevanja. Imenujemo jih fotodermatoze. Najpogosteje se pojavlja polimorfna reakcija na sonce, ki se pojavi kar pri petini ljudi, predvsem pri mlajših odraslih, in jo napačno imenujemo tudi alergija na sonce.
Poleg akutnih ali takoj nastalih reakcij kože na UV-žarke pa ima izpostavljanje soncu tudi dolgoročne posledice. Tudi če količina UV-sevanja ni dovolj velika, da bi povzročila opekline, pride do poškodbe kože, ki lahko vodi v nepravilno delovanje celic in razgradnjo kolagena. Obrambna reakcija kože pred ultravijoličnimi žarki je tvorba pigmenta, obenem pa se zadebeli rožena plast. Na zunaj to vidimo kot porjavelost kože. Učinki sevanja se v številnih letih izpostavljanja seštevajo. Vsakič, ko smo izpostavljeni ultravijoličnim žarkom, se nekatere celice poškodujejo in poškodbe ostanejo. Posledica je fotostaranje – staranje zaradi vpliva svetlobe. Znaki fotostaranja so suha koža, nepravilne, temne ali svetle pigmentacije, globoke gube, povešen obraz, drobne žilice na koži, imenovane teleangiektazije in usnjat videz kože.
Zaščita pred soncem je zato izredno pomembna, pa ne le na počitnicah, temveč v vsakodnevnem življenju. Veliko večino UV-sevanja naša koža namreč prejme med nenačrtnim izpostavljanjem soncu. Prvi in najpomembnejši del zaščite je zavestno izogibanje soncu. Soncu se moramo izogibati v času najmočnejšega sevanja oziroma vedno, kadar je UV-indeks enak ali večji od 3. Med 10. in 16. uro se umaknemo v senco. Zaščitimo se tudi z oblačili, ki so dovolj gosto tkana, ali posebnimi oblačili, ki so namenjena zaščiti pred soncem. Pomembne so tudi zaščita oči z ustreznimi sončnimi očali, zaščita las in lasišča s pokrivali. Še posebej to velja za tiste, ki las nimajo. Ne smemo pozabiti še na ušesa in ustnice. Na mesta, ki jih z obleko in pokrivali ne moremo zaščititi, nanesemo kreme z zaščitnim faktorjem.
Kreme za zaščito pred soncem vsebujejo dve vrsti faktorjev, kemične in fizikalne. Kemični filtri vsrkajo svetlobo, struktura njihovih molekul se pri tem spremeni in zato njihovo zaščitno delovanje po določenem času preneha. Fizikalni filtri delujejo na osnovi odboja svetlobe, pogosto pa so belo obarvani. Ključna pri zaščitnih kremah sta predvsem pravilen nanos in količina nanosa, saj je priporočena količina uporabljene kreme kar 2 grama na cm2 kože. Svetujemo uporabo visokih SPF (»sun protection factor«) vsaj 30 in ponavljanje nanosa vsaki dve uri.
Seveda vse navedeno ne pomeni, da se moramo poleti in na sončne dneve skrivati v zaprtih prostorih. Pomembno pa je, da se učinkov sonca zavedamo in zato zaščito pred soncem uvrstimo v svojo dnevno rutino.
asist. Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med., spec. dermatovenerologije
