Imunski sistem ali kako ostati zdrav
V zadnjih prispevkih smo obširno govorili o zdravju in imunskem sistemu, zato le na kratko ponovimo osnove in se pretežno posvetimo tistim dejavnikom, na katere lahko vplivamo sami.
Kaj je imunski sistem
Imunski sistem je skupek specializiranih celic, organov in procesov, ki varujejo telo pred patogeni (škodljivimi mikroorganizmi). Njegova pomembna lastnost je sposobnost razločevanja med telesu lastnimi in tujimi snovmi. Sestavljajo ga bele krvne celice, bezgavke in limfatično tkivo, ki se nahaja v sluznicah prebavil in pljuč, vranica, priželjc in kostni mozeg. Vsi ti deli ves čas sodelujejo med seboj ter se hkrati usklajujejo z endokrinim in živčnim sistemom. Naš imunski sistem zabeleži in shrani spomin na vsako infekcijo, ki smo jo preboleli. Kadar se ponovno sreča z že znanim sovražnikom, ga lahko prepozna in premaga hitreje. Ta mehanizem s pridom izkoriščamo pri cepljenju proti določenim boleznim. Ker se mikrobi (bakterije, virusi, paraziti) med sabo razlikujejo ne samo po vrsti, temveč so razlike med njimi tudi znotraj iste družine (več sevov istega virusa), mora biti obramba telesa zelo specifična. Po drugi strani nam ravno zato prebolevanje denimo gripe ne zagotovi imunosti proti vsem drugim respiratornim virusom.
Odgovor telesa na okužbo
Vdor mikrobov v telesu povzroči aktivacijo imunskega sistema. Vnetni mediatorji povečajo krvni pretok, kar olajša prehod imunskih celic do mesta okužbe. Predel v možganih (hipotalamus), ki uravnava telesno temperaturo, ob okužbi nastavi »notranji termostat« na višjo raven. Telo se začne ogrevati. Prekrvitev na koži se zmanjša in tako se oddajanje toplote upočasni. Z drgetanjem mišic (mrzlico) se dodatno poveča tvorba toplote, vse dokler ne dosežemo nove, višje ravni telesne temperature. Čeprav je to stanje za nas neprijetno, je hkrati koristno, saj nas prisili v počitek ter nam omogoči boljšo obrambo in hitrejše okrevanje.
Ustrezen dvig telesne temperature ob okužbi je lahko tudi moten. To je zlasti pogosto pri starostnikih, alkoholikih, ob boleznih ščitnice in ob jemanju določenih zdravil (antipiretiki …), zaradi česar lahko podcenimo resnost okužbe. Prav tako lahko previsoka telesna temperatura bolnika ogroža. Pojavijo se lahko motnje zavesti ali vročinski krči. Kadar temperatura preseže 38 stopinj Celzija, svetujemo hlajenje in jemanje antipiretikov (paracetamol, NSAR …). Telo se bo na to odzvalo z izdatnim potenjem in znižanjem temperature.
Zakaj starostniki obolevajo pogosteje
Z leti se sposobnost našega imunskega odziva zmanjša. Lokalne bariere pred vdorom škodljivih mikrobov se porušijo. Koža postane krhka, slabše prekrvljena in manj elastična. Dihalne mišice oslabijo, zato so pljuča slabše predihana. Sluz, ki bi jo morali izkašljati, zastaja v dihalnih poteh in postane gojišče za škodljive bakterije. Migetalčni epitelij v dihalnih poteh se zaradi onesnaženega zraka in kajenja okvari. S starostjo se zmanjša izločanje sline in prebavnih sokov. Poleg tega se zaradi bolezni in antibiotikov pogosto poruši normalna črevesna flora.
Zadnje raziskave so pokazale, da pri starostnikih oslabi celična imunost. To je tudi razlog, da so cepiva pri starejših manj učinkovita kot pri mlajših. S starostjo se zmanjša potreba po kalorijah, kar ponavadi pomeni tudi manjšo količino zaužite hrane. Njihova prehrana je pogosto enolična oziroma manj kakovostna. Razlogi so lahko pomanjkljivo zobovje, izguba okusa in apetita, omejitve gibanja, pridružene bolezni ali predpisane diete, ter neredko finančna stiska. Starostniki so tako pogosto podhranjeni z mikroelementi (vitamini in minerali), ki so ključni za dober imunski sistem. Posledično so dovzetnejši za okužbe in nenazadnje tudi za pojav raka. Študije nakazujejo povezavo med zadostno količino posameznega mikroelementa (cink, selen, železo, baker, folna kislina, vitamini A, B6, B12, C, D in E) in dobrim imunskim sistemom, zato je v takih primerih smiselno nadomeščanje v obliki prehranskih dodatkov.
Vpliv stresa na imunski sistem
Ni naključje, da po večjih stresnih dogodkih zbolimo. Razlog je v tem, da naši možgani vplivajo na naš imunski sistem. Skrbi, tesnoba in strah sprožijo sproščanje stresnega hormona (kortizola) iz nadledvične žleze. Ta je v kratkotrajnih stresnih reakcijah koristen, saj nam omogoči, da telo preklopi v višjo prestavo in se pripravi na boj oziroma beg pred nevarnostjo. Medtem ko stalno povišan kortizol povzroča škodo. Stres zmanjša število in učinkovitost belih krvničk.
Oslabljen imunski sistem je neučinkovit v boju proti okužbam oziroma lahko celo popolnoma uide nadzoru. V takem primeru se pojavi stanje kroničnega vnetja v telesu, kar se navadno pokaže v obliki avtoimunskih bolezni in raka. Stres dodatno negativno vpliva na naše zdravje, saj povzroča nastanek še drugih bolezni. Kortizol dviguje raven krvnega sladkorja. Kadar je ta dolgotrajno povišan, vodi v nastanek sladkorne bolezni. V stresu se poleg kortizola izloča še adrenalin, ki dviguje krvni tlak in frekvenco srca ter s tem tveganje srčno-žilnih bolezni.
V obdobju stresa so mišice v stanju stalne pripravljenosti, zato so napete. Posledično se pojavijo bolečine v vratu in križu ter glavoboli. Kortizol zavre izločanje testosterona in rastnega hormona, kar vodi v upad mišične mase in libida. Upočasnita se regeneracija in celjenje ter pospeši kopičenje telesne maščobe po tipu centralne debelosti. Stres nas sčasoma izčrpa. Pojavijo se izgorelost, nespečnost, tesnoba in depresija. Negativni stres je verjetno poglavitni razlog za razvoj večine bolezni, zato je smiselno, da se naučimo sproščanja, meditacije in ostanemo pozitivno misleči, saj bomo tako odpornejši proti boleznim.
Vpliv debelosti na imunski sistem
Vse več je dokazov, da prekomerna telesna teža oslabi naš imunski odgovor. Debelost zmanjšuje produkcijo citokinov, ki so signalne molekule, s katerimi se sporazumevajo imunske celice. Motena je tudi funkcija imunskih celic (zmanjšana učinkovitost prepoznavanja, sposobnost predstavljanja in s tem odstranjevanja tujih antigenov). Hospitalizirani bolniki s prekomerno telesno težo pogosteje razvijejo zaplete, kot so sekundarne bakterijske in virusne okužbe (pljučnica, vnetje sečil ali ran), ki vodijo v sepso.
Debelost je sama po sebi dejavnik za rizičen potek okužbe in večjo stopnjo umrljivosti. Pretežki ljudje so zaradi nepravilne prehrane pogosto podhranjeni z mikroelementi (vitamini in minerali). Treba je vedeti, da se v črevesju odvija večina našega imunskega odgovora. Od naše prehrane je odvisno, kakšne bakterije se namnožijo v njem, zato je ravno pri tem navadno največ prostora za izboljšavo. Zdrava črevesna flora je namreč ključ do dobrega zdravja.
Vpliv telesne aktivnosti na imunski sistem
Redna zmerna telesna aktivnost spodbudi humoralno in celično imunost. Povečata se število belih krvničk (citotoksičnih T-celic, naravnih ubijalk in makrofagov) in tvorba protiteles. Sproščajo se protivnetni citokini, ki zmanjšujejo vnetje v telesu. Med telesnim naporom se poveča pretok krvi in s tem se podvoji ali celo potroji oskrba z imunskimi celicami in protitelesi, katerih število se lahko podvoji ali celo potroji.
Vadba zmanjšuje stres in poveča izločanje testosterona in rastnega hormona. S tem se pospešita rast in regeneracija. Posledično se krepijo moč, samozavest in libido.
Redna telesna aktivnost izboljša spanec, poveča občutljivost tkiv na inzulin, znižuje krvni tlak in raven maščob v krvi, pomaga pri vzdrževanju primerne telesne teže ter izboljša funkcijo srčno-žilnega sistema. Na ta način posredno krepi imunski sistem. V času bolezni so mišice naša glavna zaloga proteinov za naš imunski sistem, zato lahko z vadbo pridobimo nujno potrebno rezervo za morebitno obdobje bolezni. Pozitiven učinek telesne aktivnosti na naš um je posledica sproščanja endorfinov v možganih (med vadbo in po njej). Ti povzročajo občutek sreče in zadovoljstva ter nas naredijo odpornejše proti stresu.
Doktor svetuje:
Zaradi kompleksnosti imunskega odziva ne obstaja enostaven odgovor, kaj storiti, da bi ostali zdravi. Pri tem sodelujeta tako naš um kot telo. Edine do sedaj uspešne strategije ohranjanja zdravja vključujejo naslednja enostavna navodila:
- Uživajte raznovrstno prehrano z veliko vlakninami, polnozrnatimi izdelki, bogato z vitamini, minerali in maščobnimi kislinami omega 3.
- Bodite redno telesno aktivni (vsak dan vsaj pol ure ali 3x na teden po 1 uro zmerne telesne aktivnosti).
- Vzdržujte primerno telesno težo (BMI 18–25).
- Poskrbite za zadostno količina spanja (7–9 ur na dan) in počitka.
- Izvajate preventivne ukrepe (redno umivanje rok, distanciranje in nošenje mask, kadar varnosti drugače ni moč zagotoviti).
- Izogibajte se stresu in razmišljajte pozitivno.
- Opustite kajenje in omejite uživanje alkohola.
Maja Miklič, dr. med.
