Bolečina v križu
Bolečina v križu je eden od petih najpogostejših razlogov za obisk zdravnika in zelo pogost razlog za izostanek z dela. Je tudi vodilni razlog za invalidnost.
Najpogosteje se težave začnejo med 30. in 40. letom pri obeh spolih. Ponovno se nekoliko pogosteje pojavljajo po 60. letu.
Kar 80 odstotkov populacije bo enkrat v življenju imelo bolečino v križu. Žal pa se bolečina v križu lahko ponavlja. Celo pri 50 odstotkov bolnikov z bolečino v križu se bo bolečina ponovila znotraj enega leta. A zelo majhen odstotek teh bolnikov bo imel kronično bolečino v križu (bolečina, ki traja več kot 12 tednov).
Vzroki za bolečino v križu
Bolečina v križu je največkrat posledica starostne obrabe hrbtenice (degeneracije) in je povezana z življenjskimi navadami in delom, ki ga opravljamo.
Bolečina v križu je lahko omejena na križ in je topa ali pa seva iz križa po eni ali po obeh nogah navzdol in je zbadajoča in pekoča.
Nateg mišic ali tetiv v predelu križa zaradi ponavljajočega dvigovanja bremen ali nenadnega giba povzroči boleč mišični krč. Pri posameznikih v slabi fizični kondiciji je pri ponavljajoči se obremenitvi hrbta večja nevarnost za nastanek tope bolečine v križu.
Obraba medvretenčne ploščice lahko povzroči izbočenje ali zdrs jedra medvretenčne ploščice (hernija diska) v kanal, kjer potekajo živci. Stisnjenje živca povzroči bolečino v križu, ki seva vzdolž noge in povzroča občutek odrevenelosti in mravljinčenja. Išias je bolečina, ki se širi prek ritnice po zadnjem delu noge vse do stopala zaradi utesnitve ishiadičnega živca.
Zoženje hrbteničnega kanala (spinalna stenoza) je posledica starostnih in obrabnih procesov na hrbtenici, ki pospešujejo nastanek kostnih izrastkov. Izrastki lahko pritiskajo na živčne korenine in ožijo hrbtenični kanal. Bolečine se navadno pojavljajo ob hoji in stoji, pri sedenju pa popustijo.
Osteoporoza je zaradi poroznosti kosti lahko vzrok za boleče zlome vretenc že ob minimalni zunanji sili.
Poškodba, vnetje ali tumor hrbtenice in okolnih struktur lahko povzročijo bolečino v križu. Prav tako sistemske in revmatske vnetne bolezni in sindrom fibromialgije.
Kajenje pospešuje degeneracijo hrbtenice. Bolj pogoste bolečine v križu pri kadilcih pripisujejo pogostemu kašljanju, ki lahko vodi v poškodbo medvretenčnih ploščic. Tveganje za bolečino v križu povečuje število dnevno pokajenih cigaret. Kajenje poveča tudi tveganje za osteoporozo.
Preprečevanje bolečine v križu
Redna aerobna vadba, ki ni sunkovita in ne obremenjuje hrbta, poveča moč in vzdržljivost hrbtnih mišic. Hoja, kolesarjenje in plavanje so dobra izbira.
Vsakodnevne vaje za trebušno in hrbtno muskulaturo za boljšo moč in prožnost križa.
Vzdrževanje primerne telesne teže.
Prenehanje kajenja. Kajenje pospešuje degeneracijo hrbtenice. Bolj pogoste bolečine v križu pri kadilcih pripisujejo pogostemu kašljanju, ki lahko vodi v poškodbo medvretenčnih ploščic. Tveganje za bolečino v križu povečuje število dnevno pokajenih cigaret. Kajenje poveča tudi tveganje za osteoporozo.
Pravilna drža telesa. Vzdrževati je treba nevtralno pozicijo medenice. Pri daljšem stanju postavite eno nogo na nižjo pručko, da se razbremeni hrbet. Nogi izmenjujte.
Izogibanje gibom, ki obremenjujejo hrbet.
Primeren stol za sedenje je vrtljiv stol z dobro oporo za križ in naslonjali za roke. Pogosto je treba spremeniti svoj položaj, vsaj na vsake pol ure. Uporabo žoge za sedenje med pisarniškim delom se odsvetuje, saj vzdrževanje ravnotežja na žogi lahko vodi do utrujenosti in nelagodja v križu.
Izogibanje dvigovanju težkih bremen. Bremena dvigujte s pomočjo nog z ravnim hrbtom in pokrčenimi koleni. Breme je ob tem treba držati čim bližje telesu.
Na tržišču je veliko izdelkov, ki obljubljajo omilitev in preprečevanje bolečine v križu. Trenutno ni dokazov, da to omogočajo posebni čevlji, vložki za čevlje, podporniki za križ, posebno pohištvo ali določen tip vzmetnice.
Diagnoza bolečine v križu
Anamneza in klinični pregled
Slikovne preiskave Rentgenska slika za prikaz položaja vretenc, artritisa ali morebitnega zloma. Preiskava MR ali CT za prikaz okvare medvretenčnih ploščic, sprememb na kosteh, mišicah, tetivah, žilah in živcih.
Krvne preiskave za izključitev vnetja.
Elektromiografija (EMG) je preiskava, s katero lahko ugotovimo utesnitev živca zaradi izbočene medvretenčne ploščice ali zoženja hrbteničnega kanala.
Scintigrafija skeleta je nuklearna slikovna preiskava, ki se jo uporablja pri nepojasnjeni bolečini v križu.
Kar 80 odstotkov populacije bo enkrat v življenju imelo bolečino v križu. Žal pa se bolečina v križu lahko ponavlja. Celo pri 50 odstotkov bolnikov z bolečino v križu se bo bolečina ponovila znotraj enega leta. A zelo majhen odstotek teh bolnikov bo imel kronično bolečino v križu (bolečina, ki traja več kot 12 tednov).
Zdravljenje
Bolečina v križu pogosto izzveni spontano ali po konservativnem zdravljenju. Pri večini se bolečina pomembno zmanjša v štirinajstih dneh in izzveni v 4–6 tednih. Operativni poseg je za ozdravitev redko potreben.
Kadar bolečine niso prehude, si lahko pomagamo sami – najprej s hlajenjem in kasneje z gretjem obolelega področja, z blažjimi protibolečinskimi zdravili brez recepta in nadaljevanjem vsakodnevnih aktivnosti. Obenem je treba opustiti aktivnosti, ki okrepijo bolečino, kot so prepogibanje, sklanjanje, delo v prisilni drži. Ob bolečini v križu se izogibajte ležanju in pretiranemu počitku, saj to oslabi mišice in poslabša bolečino v križu. Ob bolečini v križu se svetuje gibanje, saj pripomore k hitrejšemu okrevanju.
Obisk pri zdravniku se svetuje, kadar bolečina v križu vztraja več kot štirinajst dni, kadar je po jakosti huda in se ne izboljša po počitku, seva vzdolž ene ali obeh nog, še posebej pod koleno, kadar pride do mišične oslabelosti v nogah ali če jo spremlja nepojasnjeno hujšanje.
Možnosti zdravljenja
Protibolečinska zdravila (nesteroidni analgetiki, opioidni analgetiki), mišični relaksanti in nekatera zdravila iz skupine antidepresivov.
Fizikalna terapija ima protibolečinski učinek, izboljša držo telesa ter okrepi trebušne in hrbtne mišice. Operacija, kadar konservativne metode zdravljenja niso učinkovite in je bolečina stalna in omejujoča.
Epiduralna blokada je injiciranje protivnetnega in protibolečinskega zdravila v prostor okrog hrbtenjače.
Radiofrekvenčna nevrotomija je poseg, kjer prek igle dovajajo radijske valove v boleče področje in uničijo okolne živce, ki so vključeni v dovajanje bolečinskih signalov do možganov.
Implantacija živčnega stimulatorja – to je naprava, ki jo vstavijo pod kožo, da dovaja električne signale do določenih živcev in s tem blokira bolečinske signale.
Akupunktura.
Manualna terapija bolečih miofascialnih sprožilnih točk.
Andreja Švagelj, dr. med. spec. druž. med.
