Da bi popočitniško dobro počutje trajalo dalj časa
Poletje se je izteklo in začeli smo obujati spomine na lepa doživetja, zanimive kraje; posamezniki pa bodo izkoristili še morebitne zadnje tople dni za »polnjenje baterij«.
Počitnice običajno komaj čakamo, polni pričakovanj zremo v prihajajoče dneve, ko bomo lahko pozabili na obveznosti, se sprostili in v družbi najbližjih doživeli lepe trenutke.
Zato poskušamo še pred počitnicami vse urediti, v službi iztisnemo še zadnje atome moči in energije, da bo zagotovo vse narejeno in tudi doma vse pospravljeno. Tako bomo lahko na počitnicah zadihali s polnimi pljuči, se popolnoma spočili in se vrnili prerojeni. A počitnice niso vsemogoče. Včasih se ženemo tako daleč, da se telo ob nenadnem padcu adrenalina zruši, zbolimo in porabimo dopust za okrevanje namesto za nabiranje energije za vsakdanje izzive.
Vedno več študij dokazuje, da pozitivni učinki počitnic, kot sta občutek sreče in dobro počutje, izginejo že prvi teden po vrnitvi, spočitost pa izgine v dveh tednih. Ker so blagodejni učinki počitnic kratki, bi morali na počitnice pogosteje, da bi ohranili visoko raven zdravja in dobrega počutja, je ugotovila študija nizozemske univerze.
Pogostejše, pa čeprav krajše počitnice povečujejo zdravje in srečo. Študije so pokazale, da dolžina dopusta ne vpliva veliko na učinke počitnic na zdravje in počutje, prav tako ni pomembno in nujno, da se na počitnicah ves čas nekaj dogaja. Do podobnih ugotovitev kot nizozemska univerza so prišli tudi Nemci in Novozelandci.
Kaj se dogaja s telesom na počitnicah?
V vsakdanjem življenju, ob stresnih službah, karieri in ob tem še želji biti dober starš, naše telo preplavljajo stresni hormoni, ki jih organizem iz tega ali onega razloga ne uspe odstraniti. Če v organizem dovajamo več endorfina in serotonina, hormonov sreče, se telo učinkoviteje očiščuje kortizola (stresnega hormona).
Kljub zaljubljenosti večine Slovencev v športne aktivnosti se bo organizem otresel adrenalina le z neadrenalinskimi aktivnostmi. V praksi to pomeni uživanje v naravi, meditacijo, znanje, kako biti v trenutku tukaj in sedaj. Biti v stiku s samim sabo.
Razstrupljanje od stresa se tako začne po naravni poti, lahko pa ga pospešimo tudi s sončnimi žarki in posledično višjimi ravnmi vitamina D v telesu.
Tehnik sproščanja se lahko naučimo in jih izvajamo tudi na delovnem mestu. Posledično se bomo lažje skoncentrirali, imeli jasno vizijo, predvsem pa boljšo intuicijo. Večkrat radi rečemo, da pod adrenalinom zmoremo več. Morda res, a žal zgolj na kratek rok. Na dolgi rok stres hromi telo, nas dela živčne, neosredotočene in brez volje za kreiranje novega, boljšega.
Kako ohraniti učinek počitnic čim dalj?
Zavestni fizični odmik od problema
Včasih se moramo zavestno fizično odmakniti od problema – stresa, da dobimo nov pogled na situacijo oziroma problem. V stresnem vsakdanjiku so naši možgani preobremenjeni z iskanjem rešitve. Smo kot v začaranem krogu iskanja in premlevanja, rešitve ali izhoda pa ne vidimo.
Ste že kdaj opazili, da se je kdaj, ko ste se zavestno distancirali od problema in niste mislili nanj, rešitev pojavila sama od sebe?
Ko nekam odpotujete in pustite dom (daleč) za seboj, lahko dobite bolj objektivno perspektivo, kako vaše življenje v resnici poteka, in analizirate prednosti/pomanjkljivosti različnih pristopov ter postavite prioritete (kaj vam v življenju največ pomeni).
Tukaj ne gre le za to, da si vzamete oddih od dela in službe, temveč tudi za načrtno oddaljitev od doma in spremembo okolja.
Za takšno oddaljitev ne potrebujete potovanja v daljne kraje, dovolj je že, da za vikend načrtujete hojo ali izlet v gore. Ob fizični aktivnosti, dojemanju veličine narave in druženju z bližnjimi boste problem dojeli drugače.
Izlet s spoznavanjem novih kultur
Če ste med srečneži, ki si lahko privoščijo oddih, bolj oddaljen od doma, in se imate možnost spustiti v pustolovščino spoznavanja novih običajev, navad ter družbenih norm drugih kultur, lahko to še dodatno blagodejno vpliva na vaše počutje.
S tem namreč odrivate usmerjenost od sebe in svojih težav, saj nezavedno postajate čuječi za novo okolje, in to z vsemi čutili. Stranski pozitivni učinek pustolovščine je tudi ozaveščanje, kdo in kaj ste, kar pomaga tudi pri razumevanju samega sebe.
Morda ni nujno, da se odpeljete tako daleč, epidemija nam je pokazala, da je spoznavanje naših korenin, naših običajev in naroda nekaj zelo lepega. In prav predniki, ki so doživeli marsikaj, so nam lahko navdih za našo situacijo.
Krepitev povezanosti med partnerjem, družino in prijatelji
Nemške in danske družine, ki so jih raziskovalci vprašali, kateri je bil njihov najlepši trenutek počitnic, so največkrat odgovorile, da je bilo to družinsko uživanje v sladoledu.
Velikokrat se zgodi, da nas obremenjen delavnik odtujuje od bližnjih, vsak ima svoja opravila, zadolžitve, skupno preživetega časa je zelo malo. Na počitnicah pa smo ponovno 24 ur na dan združeni.
Dajte družini čas, da ponovno zadiha kot celica. Kljub hrepenenju, da bi takoj na polno skupaj uživali, potrebuje vsak zase čas, da se privadi na novo situacijo. Prizadevati si mora, da odmisli vsakdanji stres in postane dovzeten za tisti trenutek.
Sčasoma postanemo vedno bolj odprti za nove stvari, uživamo v okušanju hrane, z veseljem vonjamo borovce ali poslušamo šumenje morja. Zavestno se sprostimo, si z radovednostjo ogledujemo nove stvari ali pa pokusimo kaj novega, česar sicer doma ne bi.
In potem začnemo uživati skupaj z najbližjimi. Po počitnicah zavestno vsaj enkrat na teden načrtujte skupinski sprehod do sladoleda ali kakšen piknik v naravi, kjer boste imeli čas drug za drugega.
Pozitivno delovno okolje oziroma kako preprečiti izgorelost
Stres in izgorelost sta poglavitni bolezni današnjega časa, ki najbolj izrazito ogrožata delovna mesta. Izgorelost pojmujemo kot skupek različnih simptomov, ki se kažejo telesno, čustveno, pri mišljenju in vedenju.
Pravzaprav gre za motnjo v komunikaciji človeka s seboj in z okoljem, ko se posameznik na izzive okolja odziva s hormoni namesto z možgansko skorjo, torej na za zrelega človeka neustrezen način. Podatki iz Velike Britanije in drugih evropskih držav kažejo, da se pri več kot polovici zaposlenih kažejo posamezni znaki stresa in izgorelosti, vsak deseti delavec pa kaže znake popolne izgorelosti.
V EU porabimo 3–4 odstotke sredstev domačega bruto proizvoda za odpravljanje telesnih, psihičnih in socialnih posledic izgorelosti, v ZDA znaša cena tega 30 milijard dolarjev na leto.
Letni stroški ameriške ekonomije, ki so posledica stresa in izgorelosti, znašajo 344 milijard dolarjev, saj gre za blizu 300 milijonov izgubljenih delovnih dni na leto. Raziskave kažejo, da izgorevajo tisti, ki na svojih mestih niso uspeli potrditi lastne zavzetosti in ustvarjalnosti ter so v delovnem okolju ostali neopaženi, anonimni, brezosebni, z občutkom nepotrebnosti.
Izgorevajo javno izpostavljeni ljudje, sploh če jih njihovo okolje ocenjuje po ideološki pripadnosti in ne po njihovih sposobnostih. Bistvo problema ni niti iztrošenost zaradi starosti niti utrujenost zaradi preobremenjenosti, pač pa izpraznjenost zaradi izgube duhovne moči, ki je dotlej delu dajala smisel in potreben delovni zagon.
Zahteve delovnih okolij so v porastu, skrb delodajalcev in njihova naložba v dobro počutje in zdravje zaposlenih pa je v nekaterih podjetjih komaj zaznavna.
A v slovenskih podjetjih slika ni povsod enaka. Obstajajo družini in zaposlenim prijazna podjetja, ki se zavedajo pomena vzajemno načrtovane poti do dobrega delovnega počutja celotnega kolektiva. Višja ko je ozaveščenost vodilnih v podjetju o dobrem počutju in zadovoljstvu delavca, večja je produktivnost tega podjetja.
Zaključek
Ob prihajajočih napornih vsakdanjikih si zavestno vzemite dovolj časa za kratke izlete v naravo, odmik od domačega okolja, zaznavanje sebe, okolice in svojih bližnjih z vsemi čutili, pri tem pa ohranite »prazno glavo«. Bodite odprti za nove stvari in poskusite kaj novega. S tem bosta tudi popočitniška sreča in dobro počutje trajala dalj časa.
dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine
