Kaj je Elektromiografija (EMG)?
Elektromiografija (EMG) je nevrofiziološka preiskava, s katero ocenjujemo delovanje perifernega živčevja in mišic. Opravimo jo s pomočjo električnih impulzov, s katerimi dražimo živčna vlakna (motorična in senzorična) na določenih mestih in merimo odzive s pomočjo površinskih elektrod, ki jih nalepimo na kožo. S pomočjo igelne elektrode, s katero pregledamo mišico, dobimo dodatne pomembne podatke o delovanju živcev in mišic. S pomočjo preiskave lahko ugotovimo vrsto in stopnjo okvare perifernega živčevja kar pomaga pri odločanju o nadaljnjih diagnostičnih in terapevtskih postopkih.
Kdaj se EMG preiskava uporablja?
Metodo uporabljamo ob različnih bolečinah in mravljinčenjih v zgornjih in spodnjih udih, križu, vratu (sum na utesnitve živcev, okvaro živčnih korenin v vratu, križu, polinevropatijah…), pri različnih poškodbah okončin, šibkostih in drugih bolezenskih stanjih (ALS,…). Pomembna je pri odkrivanju morebitnih bolezni mišic ter motenj v predelu živčno mišičnega stika.
Kdo izvaja EMG preiskavo?
Preiskavo izvaja zdravnik nevrolog z dodatnimi znanji s področja nevrofiziologije ob pomoči nevrofiziološke asistentke.
Kako poteka EMG preiskava?
Najprej vas bo zdravnik povprašal o težavah, zaradi katerih ste bili napoteni na preiskavo ter opravil usmerjen nevrološki pregled. Na osnovi naštetega bo ocenil potreben obseg preiskave. Preiskava sestoji iz meritev prevajanja po živcih (motorične in senzorične meritve) in pregleda z igelno elektrodo.
Pri meritvah se uporablja dražilne odjemne elektrode, ki jih nalepimo na kožo in s pomočjo povsem nenevarnih električnih impulzov in tanke igelne elektrode, ki jo zabodemo v mišico, ocenimo delovanje živcev in mišic. Igelne elektrode so za enkratno uporabo, zato prenos infekcij ni možen. Po opravljeni preiskavi vam bo zdravnik razložil najdbe, prejeli boste tudi pisni izvid z meritvami.
Kako se pripraviti na EMG preiskavo?
Posebna priprava ni potrebna, prosimo vas le, da poskrbite za osebno higieno ter na dan preiskave ne uporabljate krem, mazil, losijonov za kožo, ker otežijo stik samolepilnih elektrod s kožo. Če so okončine hladne jih je potrebno ogreti.
Meritve se opravljajo na rokah in/ali nogah (redko tudi v področju trupa in obraza) kar pomeni, da se je običajno potrebno sleči do spodnjega perila.
V primeru, da jemljete zdravila proti strjevanju krvi, imate srčni spodbujevalec, hemofilijo, rane na okončinah oziroma ste nagnjeni h kolapsu, vas prosimo, da še pred preiskavo opozorite zdravnika ali nevrofiziološkega asistenta.
Koliko časa traja EMG preiskava?
Dolžina je odvisna od kliničnih težav, napotne diagnoze in najdb med samo preiskavo. Običajno traja od 15 do 45 minut.
Kakšna so tveganja pri EMG preiskavi?
Sama EMG preiskava ni nevarna, lahko pa je neprijetna. Povzroča lahko manjše bolečine na mestu električnega draženja in ob vbodu igle v mišico.
Ob tem lahko nastane na mestu vboda manjši hematom. Predvsem pri igelni preiskavi se občasno lahko pri posameznikih pojavi slabost, omedlevica, (podobno kot kolaps med jemanjem krvi).
Kot pri drugih invazivnih posegih, obstaja tudi med EMG preiskavo izjemno majhno tveganje, da pride do poškodbe mišice, živčnega vlakna, krvavitve v predelu vboda ali okužbe.
Zelo redko (pri določenih indikacijah) je potreben pregled mišic prsnega koša, kjer obstaja tveganje za poškodbo poprsnice ali pnevmotoraksa. Po potrebi se boste pred preiskavo o tem dodatno pogovorili z zdravnikom.
Po preiskavi ste lahko normalno aktivni, obliže lahko odstranite isti dan.
