Bolečine v hrbtu – Gibanje je za zdravo hrbtenico izjemnega pomena
Z bolečino v hrbtenici se bo srečal tako rekoč vsakdo med nami, saj s staranjem prihaja do kopičenja degenerativnih sprememb na njej. Težava prizadene oba spola enako pogosto.
V 90 odstotkih primerov se bolečina samodejno umiri po nekaj dneh ali tednih, le redko se zgodi, da traja več mesecev. Tveganje za pojav bolečine v hrbtenici je večje pri tistih poklicih, ki zahtevajo dvigovanje, sklanjanje ali daljšo prisilno držo. Najpogosteje je prizadeta delovno aktivna populacija in to je eden najpogostejših razlogov za odsotnost na delu.
Zgradba hrbtenice
Hrbtenica je sestavljena iz vretenc. Zaradi pokončne drže človeka se je oblikovala v značilno obliko dvojne črke S. Če bi jo pogledali s strani, je usločena naprej v vratnem in križnem delu. Na ta način telo poravna težo v navpični osi, kar omogoča ravnotežje in pokončno hojo. Vratni in ledveni del hrbtenice sta najbolj gibljiva in hkrati najbolj obremenjena predela, zato se bolečina najpogosteje pojavi prav na teh mestih.
Hernija diskusa
Med vsakim parom vretenc izhaja nekaj živcev, ki oživčujejo svoje področje kože in mišic. Razdaljo med vretenci vzdržuje medvretenčna ploščica (diskus), ki olajša prepogibanje in blaži trenje. Sestavljena je iz tršega hrustančnega dela s fibroznim ovojem in mehkejšega želatinoznega jedra. Kadar se fibrozni ovoj natrga ali razrahlja, se lahko notranji del izboči in pritisne na živčno korenino. Takrat govorimo o herniji diskusa. S starostjo medvretenčna ploščica izgublja elastičnost in tekočino, zato se razdalja med vretenci zniža. Telesa vretenc so tako vedno bolj skupaj in na mestih največje obremenitve pride do pokov v diskusu, rasti kostnih izrastkov na telesu vretenc in sprememb v malih sklepih. Razsežnost in napredovanje teh sprememb sta odvisna od načina življenja in dejavnikov tveganja (nepravilna telesna drža, ohlapne mišice trupa, kajenje, prekomerna telesna teža …).
Najpogosteje se hujše oblike hernije diskusa v predelu križa pojavijo med 20. in 45. letom. Zaradi starostnega usihanja in izgube prožnosti medvretenčne ploščice se verjetnost nastanka hernije diskusa z leti zmanjša. Ker medvretenčna ploščica nima lastnih žil in se prehranjuje z difuzijo snovi iz okolice, je gibanje izjemnega pomena. V nasprotnem primeru degeneracija ploščice napreduje še hitreje kot sicer.
Zakaj nastane bolečina
Akutna poškodba nastane zaradi nenadne preobremenitve ali natega hrbteničnih mišic. Tak primer je nepravilno izveden dvig težkega bremena (nateg mišic), dolgotrajno vztrajanje v določeni poziciji (večurno gledanje televizije ali igranje računalniških igric …), poškodbe (prometna nesreča, padci …).
Dolgotrajne, ponavljajoče se obremenitve ali prisilne drže, kjer telo nima dovolj časa, da si opomore (vsakodnevno delo za računalnikom, tekočim trakom, težko fizično delo …).
Prirojene ali pridobljene nepravilnosti v hrbtenici. Najpogosteje gre za napako v ukrivljenosti (skolioza, kifoza …), kjer pride na teh mestih do večjih obremenitev in utesnitev.
Druge bolezni: revmatološka obolenja, nevrološka obolenja, prenesena bolečina (sečila, rodila, prebavila), vnetne bolezni, okužbe, zlomi, tumorji, metastaze, psihiatrične bolezni (depresija) in drugi psihološki razlogi (želja po bolniški, predčasni upokojitvi …)
Genetski razlog: lahko bi rekli, da delno podedujemo kakovost naše hrbtenice. Kdor ima vsaj enega bližnjega sorodnika, ki ima bolečine v hrbtenici ali hernijo diskusa, je kar štirikrat bolj dovzeten za težave tudi sam.
Kaj me boli
Ob pojavu bolečine v hrbtenici se ljudje najbolj bojijo hernije diskusa. Medtem ko nam moč bolečine pove malo o njenem vzroku, nam vrsta oziroma značaj bolečine lahko odkrije veliko več.
Zelo pogost razlog za bolečine v križu je nateg hrbtnih oziroma obhrbteničnih mišic, zaradi česar se pojavi mišični krč (spazem). Trebušne in hrbtne mišice tvorijo nekakšen steznik okoli hrbtenice, ki omogoča njeno upogibanje in obračanje. Obhrbtenične mišice in vezi hrbtenici zagotavljajo dodatno oporo. Ker je vsak drugi prebivalec telesno nezadostno treniran, so mišice »steznika« oslabele. Zaradi preobremenitve hrbtenice se pojavijo bolečine. Bolečina ob mišičnem nategu je omejena na predel mišice in se ponavadi pojavi postopno po večji obremenitvi. Poslabša jo premikanje (predvsem vstajanje in sedanje), medtem ko se lahko v mirovanju precej ali popolnoma umiri.
Bolečina zaradi draženja živčne korenine (ob herniji) se širi po poteku prizadetega živca (dermatomu). Po značaju je pekoča, zbadajoča, bolnik lahko navaja mravljinčenje ali druge motnje občutkov (gluhost, pretirana občutljivost za dotik …). Težave lahko poslabšajo kihanje, kašljanje in napenjanje. Bolečino, ki seva iz križa proti zadnjici in po zadnji strani noge navzdol, imenujemo lumboishialgija. Domače ime zanjo je išias. Je posledica draženja živcev, ki izhajajo iz ledvenega in križnega dela hrbtenice. Bolnik drži prizadeti ud pokrčen (v kolenu in kolku), saj tako bolečino vsaj malo omili (antalgična drža). Ob dvigu stegnjenega spodnjega uda, se bolečina okrepi in lahko seže vse do stopala. Prisotni so lahko še nevrološki izpadi, kot so motnje občutkov oziroma izguba moči v nogi (pareza).
Kdaj k zdravniku
Če se bolečine v nekaj dneh ne omilijo, je potreben pregled pri izbranem zdravniku. Zdravniško pomoč poiščite takoj, kadar gre za hudo bolečino, ki se širi v noge, kadar so prisotni mravljinčenje, oslabelost nog, težave pri hoji, motnje pri odvajanju seča in iztrebljanju blata, omrtvelost v predelu presredka in spolovila (jahalne hlače), bolečine v trebuhu ali zvišana telesna temperatura. V teh primerih sta potrebna takojšnja diagnostika in zdravljenje.
Diagnostika
Z rentgensko sliko hrbtenice ocenimo položaj vretenc in degenerativne spremembe ter izključimo vnetja, zlome in tumorje v poteku hrbtenice. Odgovor na vprašanje, ali bo potreben operativni poseg, nam ponavadi poda magnetna resonanca (MRI).
Preiskava je zlati standard za opredelitev utesnjenosti živčne korenine oziroma hrbtenjače. MRI je edina slikovna radiološka metoda, ki omogoča sočasen pregled vseh anatomskih struktur hrbtenice (kostni elementi, medvretenčna ploščica, mali sklepi, vezi in mišice …) in je zdravju neškodljiva.
Za dodatno razjasnitev bolnikovih težav lahko opravimo še druge slikovne preiskave (računalniška tomografija CT brez/s kontrastom, lumbosakralna radikulografija, scintigrafija, ultrazvok …), laboratorijske preiskave in nevrofiziološko diagnostiko (EMG).
Zdravljenje
Začetno zdravljenje je vedno protivnetno in protibolečinsko. Tu dejansko drži načelo, da čas zaceli (skoraj) vse rane. Večina bolečin izzveni v šestih tednih. Ob daljšem poteku govorimo o subakutnih oziroma kroničnih bolečinah (več kot tri mesece).
Ob akutni bolečini (prvih 48 ur) svetujemo mirovanje, nežno masažo s protibolečinskimi mazili, hlajenje in lokalno nameščanje protibolečinskih obližev. Poiščite ustrezen položaj, v katerem se bolečina omili. Po nekaj dneh bodo blagodejno učinkovali topli obkladki (grelne blazinice) in fizioterapija (TENS, UZ, DD, kineziotrakovi …).
Vsaj v začetnem obdobju je priporočljivo jemanje protibolečinskih zdravil (paracetamol, NSAR, metamizol) v rednih časovnih razmikih, saj tako preprečimo pretirano razbolelost prizadetega področja. Glede izbire zdravila se posvetujte z izbranim zdravnikom.
V primeru hujših bolečin vam lahko začasno predpiše tudi močnejše analgetike (tramadol) ali lokalne protibolečinske infiltracije (blokade) pri specialistu. Pri ishiadični bolečini svetujemo položaj s pokrčenimi koleni, saj tako razbremenite nateg živčnih vlaken. Ko se bolečina omili, je treba začeti postopno razgibavanje in vaje za hrbtenico. Slednje lahko dobite pri izbranem zdravniku ali na spletu.
Kako si lahko pomagamo sami
V času trajanja bolečine se izogibate težjim opravilom, prisilnim držam (umivanje zob, kuhanje …), dvigovanju bremen in nenadnim gibom. Zgoraj našteto zdravljenje lahko kombinirate z akupunkturo, medtem ko obisk pri kiropraktiku opravite šele po posvetu z izbranim zdravnikom. Nepravilna indikacija ali nepravilna izvedba spinalne manipulacije lahko povzroči več škode kot koristi.
Po izboljšanju je zdravljenje usmerjeno predvsem v preprečevanje ponovitev. Gibajte se! Med delom večkrat vstanite, se pretegnite in sprehodite. Naj hrbtenica zadiha! Vzdržujte primerno telesno težo in se naučite dvigovati bremena (s počepom in zravnano hrbtenico). Ne kadite! Za pravilno držo je pomembna tudi primerna višina pete, ki naj ne presega petih centimetrov. Največ, kar lahko sami storite za svojo hrbtenico, sta krepitev mišic trupa in redna telesna aktivnost.
Maja Miklič, dr. med.
